O tęsknotach poety
Myśli przez Ivana Hribovška podpowiedziane
Povzetek
Prispevek se osredinja na poezijo slovenskega vojnega pesnika Ivana Hribovška in na njegovo življenjsko zgodbo. Avtor je bil v domovini (pod komunistično oblastjo) prepovedan in zamolčan. Tako on kot njegova poezija sta bila deležna ignoriranja, saj se je Hribovšek odločil pridružiti »belim partizanom«; zaradi tega je bil obsojen izdajalstva. Ob tem je presenetljivo dejstvo, da v njegovi poeziji ne zasledimo politične note, temveč zgolj lirske refleksije o večnih literarnih motivih – Bogu, ljubezni, smrti in zemlji.
Prenosi
Literatura
Biblia Tysiąclecia Red. nauk. O. A. Jankowski. Poznań, 1979.
Jacek BUKOWSKI, 1968: Zarys filozofii spotkania. Kraków.
Tine DEBELJAK, 1965: Pesmi Ivana Hribovška. Glas SKA XII.
Ivan HRIBOVŠEK, 1965: Pesem naj zapojem. Buenos Aires.
– –, 1990: Pesmi. Ljubljana.
– –, 1993: Himna večeru. Celje.
Edvard KOCBEK, 1967: Listina. Ljubljana.
Edward MADANY, 1982: Jugosłowiański Bóg Mars. Łódź.
Henryk MARKIEWICZ, 1976: O „Pokoleniach literackich” Kazimierza Wyki. Twórczość 7.
Emanuel MOUNIER, 1964: Wprowadzenie do egzystencjalizmów. Kraków.
France PIBERNIK, 1993: Vrnitev iz tišine. I. Hribovšek: Himna večeru. Celje.
– –, 2010: Ivan Hribovšek. Monografija. Ljubljana.
Joanna PSZCZOŁA, 2011: Tajemnica transcendencji. Duchowość poezji Ivana Hribovška. Bielsko-Biała.
Kazimierz ŚWIEGOCKI, 1985: Poezja i czyn. Poezja 5/6, 107–108.
Joanna SŁAWIŃSKA, 1993: Poetyckiej kosmogonii Edvarda Kocbeka. Kraków.
Tadeusz TERLECKI, 1987: Egzystencjalizm chrześcijański. Krytyka personalistyczna. Egzystencjalizm chrześcijański. Warszawa.
Józef TISCHNER, 1998: Spór o istnienie człowieka. Kraków.
– –, 1993: Spowiedź rewolucjonisty. Kraków.
– –, 1991: Zarys filozofii człowieka. Filozofia człowieka dla duszpasterzy i artystów. Kraków.
Aleksander WAT, 1990: Dziennik bez samogłosek. Warszawa.
Kazimierz WYKA, 1976: Problematyka pokoleń literackich. Twórczość 7, 62.
Copyright (c) 2011 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.