Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskav
Povzetek
V razpravi so predstavljene nove glasoslovne raziskave koroškega mežiškega narečja. Na Javorju, v Črni in Mežici so se dolgi dvoglasniki poenoglasili, v Kotljah in Pamečah je ohranjen značilni koroški dvoglasniško-enoglasniški sestav, na Ojstrici je ohranjeno podjunsko narečje, mislinjski govor pa ima štajerski južnopohorski samoglasniški sestav.
Prenosi
Literatura
– –, 1984: Slovenski dialekti – osnovni vir za rekonstrukcijo razvoja slovenskega jezika. Zagreb.
Tine LOGAR, Jakob RIGLER, 1983: Karta slovenskih narečij.
– –, 1993: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Fran RAMOVŠ, 1931: Dialektološka karta slovenskega jezika.
– –, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika. VII. Dialekti. Ljubljana.
Jakob RIGLER, 2001: Zbrani spisi 1. Ljubljana.
Zinka ZORKO, 1995: Narečna podoba Dravske doline. Maribor: Kulturni forum.
– –, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. Maribor: Slavistično društvo Maribor. (Zora, 6).
Terezija BALANT, 1995: Govor Gaberk pri Šoštanju. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Maribor.
Vanja BENKO, 1999: Živalski frazemi v Prežihovi Požganici in v mežiškem narečju. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Maribor.
Jelka KOS, 2000: Javorski govor z vzorci iz živalske frazeologije. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Maribor.
Lea ODER, 2003: Mislinjski govor. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Maribor.
Irena RUBIN SMOLAR, 2007: Govor Pameč. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Maribor.
Copyright (c) 2009 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.