Govor treh Bistric v Prekmurju
Ključne besede:
dialektologija, prekmursko narečje, dólinski govori ob Muri, panonska narečna skupina, glasoslovje, oblikoslovje, besedje, ledinska imena
Povzetek
Krajevni govor treh Bistric – Gornje, Srednje in Dolnje – uvrščamo v južno ali dólinsko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine, vendar je ta v nekaterih pogledih bolj podoben govorom prleškega in medžimurskega narečja kot sosednjim govorom na Dólinskem. Gradivsko podprt prispevek obravnava tiste glasoslovne, oblikoslovne in besedne pojave v krajevnem govoru treh Bistric, ki so razlikovalni v odnosu do bližnjih krajevnih govorov in so jih jezikoslovci prepogosto posploševali za vse prekmursko narečje. Dodan je tudi seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice.
Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Literatura
SI_PIŠK/0001/001/007/00017, 1940: Mnenje dr. Ramovš Franca o poimenovanju krajev Murska Sobota, Puconci, Kuzma, Vučja Gomila, Črenšovci in Trije mlini (Trimlini). Fond: Sresko načelstvo Murska Sobota. Škatla 19, ovoj 72.
Đuro BLAŽEKA, 2007: Odnos međimurskog dijalekta i susjednih slovenskih dijalekata. Radovi Zavoda za znanstveni rad HAZU Varaždin 18, 151–166.
Valerija DRAVEC, 2009: Kuharska leksika v Turnišču. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Marc L. GREENBERG, 1989: Ágosti Pávelˈs Prekmurje Slovene grammar. Slavistična revija 37/1, 353–364.
Marc L. GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Slavistična revija 41/4, 465–487.
Marc L. GREENBERG, 2005: Dialect Variation along the Mura. Croatica et Slavica Iadertina I, 107–123.
Mojca HORVAT, 2008: Narečna podoba Prekmurja. Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Ur. Marko Jesenšek. (Zora, 55). Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 235–256.
Mojca HORVAT, 2015: Rodilniška oblika panonskih, štajerskih in belokranjskih krajevnih imen na -ci, -ovci/-evci, -inci (tip Beltinci – iz Beltinec/Beltincev). Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ur. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik. Ljubljana: Založba ZRC. 199–209.
Nina HORVAT, 2021: Jezikovne značilnosti zgodb Marije Hren s poudarkom na opisu glasovja. Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. Črenšovci: Kulturno-turistično društvo. 8–10.
Marija HREN, 2021: Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. Črenšovci: Kulturno-turistično društvo.
Tjaša JAKOP, 2007: Razlikovanje glagolskih oblik po spolu v sedanjiku dvojine greve. Slavistična revija 55/4, 601–613.
Tjaša JAKOP, 2017: Prleško-medžimurski jezikovni stik. Hrvatski dijalektološki zbornik 21, 147–161.
Tjaša JAKOP, 2021: Prekmurske ljudske pesmi v glasoslovni razpravi Avgusta Pavla (1909). Traditiones 50/2, 79–93.
Marko JESENŠEK, 2020: The Slovenian language, literature and teaching of Slovenian language research project. Slavia Centralis 13/2, 7–30.
Damir JOSIPOVIČ, 2012: Prekmurje in prekmurščina. Anali PAZU 2/2, 92–102.
Klemen KLINAR, Jožica ŠKOFIC, Matej ŠEKLI, Martina PIKO-RUSTIA, 2012: Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen: projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija–Avstrija 2007–2013. Jesenice: Gornjesavski muzej.
Rudolf KOLARIČ, 1955: Slovenska narečja na Štajerskem. Pogovori o jeziku in slovstvu. Maribor: Založba Obzorja. 54–60.
Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Mihaela KOLETNIK, Gjoko NIKOLOVSKI, 2020: Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini. Slavia Centralis 13/2, 83–99.
Jožef KOŠIČ, 1992: Življenje Slovencev med Muro in Rabo: izbor del. Ur. Marija Bajzek. Budimpešta.
Fran KOVAČIČ, 1920/21: Vengust J., Seznamek prekmurskih občin. Časopis za zgodovino in narodopisje 16/1, 53–54.
Mojca KUMIN HORVAT, 2010: Izoglose v prekmurskem narečju: regionalna geolingvistika. Slavia Centralis 3/2, 87–108.
Mojca KUMIN HORVAT, 2022: Regional geolinguistics – case study of Prekmurje dialect. Annales 32/2, 277–294.
Franc KUZMIČ: Prekmursko muzejsko društvo. Pomurski muzej Murska Sobota https://mojsvet.com/muzej/pages/posts/prekmursko-muzejsko-drutvo-46.php (30. 6. 2023).
Števan KÜHAR, 1913: Národno blágo vogskij Slovncof. Časopis za zgodovino in narodopisje 10, 1–37.
Władysław LUBAŚ, 1969: Očetnoimenska krajevna imena z obrazili -ci, -ovci, -inci v slovenskem jeziku. Jezik in slovstvo 14/3, 72–74.
Viktor MAJDIČ, 2002: Imena vasi in mest v Sloveniji. Jezik in slovstvo 8/2, 81–92.
Jožica NARAT, 2004: Oblikoslovne lastnosti krajevnih imen: Zrkovci. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ur. Marko Jesenšek. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija. 74–82.
Avgust PAVEL, 1909: A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana. Budapest: Magyar Tudományos Akadémia.
Avgust PAVEL, 2013: Prekmurska slovenska slovnica. Vend nyelvtan. (Zora, 100). Ur. Marko Jesenšek. Prev. Marija Bajzek Lukač. Maribor: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru.
Matic PAVLIČ, Artur STEPANOV, Penka STATEVA, 2023: Raba dvojine glede na stavčno funkcijo samostalnika in ohranjenost dvojinskih oblik v šestih slovenskih narečjih. Slavia Centralis 16/1, 17–34.
Renata PUCKO, 2015: Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Tadeja PUCKO, 2012: Poljedelsko izrazje v Renkovcih. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Milena SALAJ, 2003: Poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v črenšovskem govoru. Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.
Vera SMOLE, 2018: Raziskanost narečne slovenščine: obstoječe in potrebno. Slavia Centralis 11/2, 224–232.
Marko SNOJ, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC.
Marko SNOJ, 2015: Slovenski etimološki slovar. Elektronski vir. Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski--etimoloski-slovar (30. 6. 2023).
Matej ŠEKLI, 2013: Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja. Slovenski jezik 9, 3–53.
Splošni pregled dravske banovine: glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma, 1939. Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Hotimir TIVADAR, Klaudija SEDAR, Valentina NOVAK idr., 2022: Prekmurščina, kinč predragi: živa prekmurska kulturna dediščina v zvoku in pisavi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Silvo TORKAR, 2008: Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov. Slavistična revija 56/2, 17–29.
Natalija ULČNIK, 2010: Slovarsko gradivo Ftičarjevega romana Za nápršnjek vedríne. Slavia Centralis 3/2, 125–137.
Regina UTROŠA, 1983: Opis govora Gornje Bistrice. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. [T395, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU].
Jernej VENGUST, 1919: Seznamek prekmurskih občin (krajev): z označbo pošte in zemljevidom. Radgona.
Ivan ZELKO, 1972: Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381. Razprave. Dissertationes VII/5.
Zinka ZORKO, 1997: Morfološke značilnosti vzhodnokoroških, štajerskih in panonskih narečij v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom. Hrvatski dijalektološki zbornik 10. 107–122.
Zinka ZORKO, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. (Zora, 6.) Maribor: Slavistično društvo.
Zinka ZORKO, 2005: Prekmursko narečje med Muro in Rabo na vseh jezikovnih ravninah primerjalno z današnjim nadnarečnim prekmurskim knjižnim jezikom. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost: zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja. Ur. Jože Vugrinec. Murska Sobota; Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. 47–68.
Branko ŽUNEC, 2002: Z disertacijo do preimenovanja: Črenšovci: Koren imena kraja izhaja iz drevesa črensa, torej bi morali biti Črensovci. Večer 58/179 (6. avg. 2002), 17.
Branko ŽUNEC, 2007: Črenšovci so pravzaprav Črensovci: v dvesto let stari prekmurski župniji poteka med 8. in 15. septembrom že osmi teden duhovnosti in kulture. Večer 63/211 (13. sep. 2007), 24.
Đuro BLAŽEKA, 2007: Odnos međimurskog dijalekta i susjednih slovenskih dijalekata. Radovi Zavoda za znanstveni rad HAZU Varaždin 18, 151–166.
Valerija DRAVEC, 2009: Kuharska leksika v Turnišču. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Marc L. GREENBERG, 1989: Ágosti Pávelˈs Prekmurje Slovene grammar. Slavistična revija 37/1, 353–364.
Marc L. GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Slavistična revija 41/4, 465–487.
Marc L. GREENBERG, 2005: Dialect Variation along the Mura. Croatica et Slavica Iadertina I, 107–123.
Mojca HORVAT, 2008: Narečna podoba Prekmurja. Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Ur. Marko Jesenšek. (Zora, 55). Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 235–256.
Mojca HORVAT, 2015: Rodilniška oblika panonskih, štajerskih in belokranjskih krajevnih imen na -ci, -ovci/-evci, -inci (tip Beltinci – iz Beltinec/Beltincev). Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ur. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik. Ljubljana: Založba ZRC. 199–209.
Nina HORVAT, 2021: Jezikovne značilnosti zgodb Marije Hren s poudarkom na opisu glasovja. Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. Črenšovci: Kulturno-turistično društvo. 8–10.
Marija HREN, 2021: Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. Črenšovci: Kulturno-turistično društvo.
Tjaša JAKOP, 2007: Razlikovanje glagolskih oblik po spolu v sedanjiku dvojine greve. Slavistična revija 55/4, 601–613.
Tjaša JAKOP, 2017: Prleško-medžimurski jezikovni stik. Hrvatski dijalektološki zbornik 21, 147–161.
Tjaša JAKOP, 2021: Prekmurske ljudske pesmi v glasoslovni razpravi Avgusta Pavla (1909). Traditiones 50/2, 79–93.
Marko JESENŠEK, 2020: The Slovenian language, literature and teaching of Slovenian language research project. Slavia Centralis 13/2, 7–30.
Damir JOSIPOVIČ, 2012: Prekmurje in prekmurščina. Anali PAZU 2/2, 92–102.
Klemen KLINAR, Jožica ŠKOFIC, Matej ŠEKLI, Martina PIKO-RUSTIA, 2012: Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen: projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija–Avstrija 2007–2013. Jesenice: Gornjesavski muzej.
Rudolf KOLARIČ, 1955: Slovenska narečja na Štajerskem. Pogovori o jeziku in slovstvu. Maribor: Založba Obzorja. 54–60.
Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Mihaela KOLETNIK, Gjoko NIKOLOVSKI, 2020: Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini. Slavia Centralis 13/2, 83–99.
Jožef KOŠIČ, 1992: Življenje Slovencev med Muro in Rabo: izbor del. Ur. Marija Bajzek. Budimpešta.
Fran KOVAČIČ, 1920/21: Vengust J., Seznamek prekmurskih občin. Časopis za zgodovino in narodopisje 16/1, 53–54.
Mojca KUMIN HORVAT, 2010: Izoglose v prekmurskem narečju: regionalna geolingvistika. Slavia Centralis 3/2, 87–108.
Mojca KUMIN HORVAT, 2022: Regional geolinguistics – case study of Prekmurje dialect. Annales 32/2, 277–294.
Franc KUZMIČ: Prekmursko muzejsko društvo. Pomurski muzej Murska Sobota https://mojsvet.com/muzej/pages/posts/prekmursko-muzejsko-drutvo-46.php (30. 6. 2023).
Števan KÜHAR, 1913: Národno blágo vogskij Slovncof. Časopis za zgodovino in narodopisje 10, 1–37.
Władysław LUBAŚ, 1969: Očetnoimenska krajevna imena z obrazili -ci, -ovci, -inci v slovenskem jeziku. Jezik in slovstvo 14/3, 72–74.
Viktor MAJDIČ, 2002: Imena vasi in mest v Sloveniji. Jezik in slovstvo 8/2, 81–92.
Jožica NARAT, 2004: Oblikoslovne lastnosti krajevnih imen: Zrkovci. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ur. Marko Jesenšek. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija. 74–82.
Avgust PAVEL, 1909: A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana. Budapest: Magyar Tudományos Akadémia.
Avgust PAVEL, 2013: Prekmurska slovenska slovnica. Vend nyelvtan. (Zora, 100). Ur. Marko Jesenšek. Prev. Marija Bajzek Lukač. Maribor: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru.
Matic PAVLIČ, Artur STEPANOV, Penka STATEVA, 2023: Raba dvojine glede na stavčno funkcijo samostalnika in ohranjenost dvojinskih oblik v šestih slovenskih narečjih. Slavia Centralis 16/1, 17–34.
Renata PUCKO, 2015: Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Tadeja PUCKO, 2012: Poljedelsko izrazje v Renkovcih. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Milena SALAJ, 2003: Poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v črenšovskem govoru. Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.
Vera SMOLE, 2018: Raziskanost narečne slovenščine: obstoječe in potrebno. Slavia Centralis 11/2, 224–232.
Marko SNOJ, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC.
Marko SNOJ, 2015: Slovenski etimološki slovar. Elektronski vir. Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski--etimoloski-slovar (30. 6. 2023).
Matej ŠEKLI, 2013: Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja. Slovenski jezik 9, 3–53.
Splošni pregled dravske banovine: glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma, 1939. Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Hotimir TIVADAR, Klaudija SEDAR, Valentina NOVAK idr., 2022: Prekmurščina, kinč predragi: živa prekmurska kulturna dediščina v zvoku in pisavi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Silvo TORKAR, 2008: Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov. Slavistična revija 56/2, 17–29.
Natalija ULČNIK, 2010: Slovarsko gradivo Ftičarjevega romana Za nápršnjek vedríne. Slavia Centralis 3/2, 125–137.
Regina UTROŠA, 1983: Opis govora Gornje Bistrice. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. [T395, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU].
Jernej VENGUST, 1919: Seznamek prekmurskih občin (krajev): z označbo pošte in zemljevidom. Radgona.
Ivan ZELKO, 1972: Gospodarska in družbena struktura turniške pražupnije po letu 1381. Razprave. Dissertationes VII/5.
Zinka ZORKO, 1997: Morfološke značilnosti vzhodnokoroških, štajerskih in panonskih narečij v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom. Hrvatski dijalektološki zbornik 10. 107–122.
Zinka ZORKO, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. (Zora, 6.) Maribor: Slavistično društvo.
Zinka ZORKO, 2005: Prekmursko narečje med Muro in Rabo na vseh jezikovnih ravninah primerjalno z današnjim nadnarečnim prekmurskim knjižnim jezikom. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost: zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja. Ur. Jože Vugrinec. Murska Sobota; Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. 47–68.
Branko ŽUNEC, 2002: Z disertacijo do preimenovanja: Črenšovci: Koren imena kraja izhaja iz drevesa črensa, torej bi morali biti Črensovci. Večer 58/179 (6. avg. 2002), 17.
Branko ŽUNEC, 2007: Črenšovci so pravzaprav Črensovci: v dvesto let stari prekmurski župniji poteka med 8. in 15. septembrom že osmi teden duhovnosti in kulture. Večer 63/211 (13. sep. 2007), 24.
Objavljeno
2023-12-29
Kako citirati
Zver N. (2023). Govor treh Bistric v Prekmurju. Slavia Centralis, 16(2), 66-90. https://doi.org/10.18690/scn.16.2.66-90.2023
Rubrike
Articles
Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.