Altkirchenslawische Terminologie des Weinbaus und der Weinproduktion: Herkunft und Entwicklung
Povzetek
Prispevek se ukvarja s starocerkvenoslovanskimi izrazi s področja vinogradništva in vinarstva, ki so predstavljeni na osnovi starocerkvenoslovanskih spomenikov in so naknadno etimologizirani. Besede, zapisane v stari cerkveni slovanščini, nam omogočajo, da dobimo predstavo o tem, kako so naši slovanski predniki gojili trto, kako so iz grozdja pridobivali vino in kakšno vino so uživali oz. poznali. Posamezni starocerkvenoslovanski izrazi po eni strani izkazujejo arhaičnost slovanskega vinarstva, po drugi strani pa ponazarjajo načine oblikovanja in nadaljnjega razvoja terminoloških sistemov.
Prenosi
Literatura
Mieczysław BASAJ, Janusz SIATKOWSKI, 2006: Bohemizmy w języku polskim. Słownik. Warszawa: Wydział Polonistyki Uniwersytetu Warszawskiego.
Walter BAUER, 1958: Griechisch-deutsches Wörterbuch zu den Schriften des Neuen Testaments und der übrigen urchristlichen Literatur. Fünfte, verbesserte und stark vermehrte Auflage. Berlin: Töpelmann. BER: Bălgarski etimologičen rečnik. Red. V. I. Georgiev et al. Tom 1–. Sofija: Bălgarskata Akademija na Naukite, 1971–.
Magdalena BERANOVÁ, 2015: Jídlo a pití v pravěku a středověku. 3. vydání. Praha: Academia.
France BEZLAJ, 1976–2007: Etimološki slovar slovenskega jezika 1–5. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. (Knjigi 1 in 2: F. Bezlaj. Knjigi 3 in 4: F. Bezlaj, M. Snoj, M. Furlan. Knjiga 5, Kazala: M. Snoj in S. Klemenčič).
Vít BOČEK, 2010: Studie k nejstarším romanismům ve slovanských jazycích. Praha: Lidové noviny.
Wiesław BORYŚ, 2005: Słownik etymologiczny języka polskiego. Kraków: Wydawnictwo Literackie.
Aleksander BRÜCKNER, 1927: Słownik etymologiczny języka polskiego. Warszawa: Wiedza Powszechna 1957. Przedruk z pierwszego wydania. Kraków 1927.
Matej CIGALE (Anton A. WOLF), 1860: Deutsch-slovenisches Wörterbuch. Laibach: Blasnik.
Rick DERKSEN, 2008: Etymological Dictionary of the Slavic Inherited Lexicon. Leiden, Boston: Brill.
ERHJ: Etimološki rječnik hrvatskoga jezika 1–2. Red. R. Matasović. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2016.
ESBr: Etymalahičny sloŭnik belaruskaj movy. Red. V. U. Martynaŭ, H. A. Cychun. Minsk: Belorusskaja nauka, 1978–.
ESJS: Etymologický slovník jazyka staroslověnského 1–21. Praha, Brno: Academia, Tribun, 1989–2022.
EWUng: Etymologisches Wörterbuch des Ungarichen 3. Hrsg. L. Benkő. Budapest: Akadémiai Kiadó, 1997.
Sigmund FEIST, 1923: Etymologisches Wörterbuch der gotischen Sprache. Zweite, gänzlich neubearbeitete Auflage. Halle: Max Niemeyer.
Václav FROLEC, 1974: Tradiční vinařství na Moravě. Brno: Universita J. E. Purkyně.
Karl Ernst GEORGES, 1913–1918: Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch 1–2. Hannover: Hahnsche Buchhandlung.
Zbigniew GOŁĄB, 1992: The Origins of the Slavs. A Linguist’s View. Columbus, Ohio: Slavica Publishers, Inc.
Zoe HAUPTOVÁ, 1968: K otázce analýzy staroslověnského lexika. Slavia 37, 226–234.
Stanislav HERODES, 1978: Českocírkevněslovanské gǫsь. Slavia 47, 265–266.
Zdenka HLADKÁ, 2000: Přenesená pojmenování rostlin v českých dialektech: k sémantickému tvoření lexikálních jednotek v nářečích. Brno: Masarykova univerzita.
Josef HOLUB, František KOPEČNÝ, 1952: Etymologický slovník jazyka českého. Praha: Státní nakl. učebnic.
Vatroslav JAGIĆ, 1913: Entstehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache. Berlin: Weidmann.
Ilona JANYŠKOVÁ, 2001: Poznámky k staroslověnskému pivo. Slavia 70, 361–363.
Ilona JANYŠKOVÁ, 2020: Staroslověnské neřesti z pohledu etymologického: obžerství. Bohemica Olomucensia. Linguistica. Olomouc. 52–60.
Valerija S. JEFIMOVA, 2011: Možno li lišit´ prava govorit´ vinogradn´je grozd´ja? Slova – Koncepty – Mify. K 60-letiju Anatolija Fjodoroviča Žuravleva. Moskva: Indrik. 167–172.
Valentin KIPARSKY, 1934: Die gemeinslavischen Lehnwörter aus dem Germanischen. Helsinki: Suomalainen Tiedeakatemia.
Ľubor KRÁLIK, 2015: Stručný etymologický slovník slovenčiny. Bratislava: Veda.
Winfred Philipp LEHMANN, 1986: A Gothic Etymological Dictionary. Leiden: Brill.
Václav MACHEK, 1968: Etymologický slovník jazyka českého. 2., opravené a doplněné vydání. Praha: Československá akademie věd.
Ranko MATASOVIĆ, 2007: On the Accentuation of the Earliest Latin Loanwords in Slavic. Tones and Theories. Proceedings of the International Workshop on Balto-Slavic Accentology. Red. M. Kapović, R. Matasović. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i
jezikoslovlje. 105–120.
Patrick E. McGOVERN 2003, Ancient Wine: The Search for the Origins of Viniculture. Princeton: Princeton University Press.
MEW: F. Miklosich: Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen. Wien: Wilhelm Braumüller.
Olga MLADENOVA, 1998: Grapes and Wine in the Balkans. An Ethno-Linguistic Study. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag.
Stefan M. NEWERKLA, 2011: Sprachkontakte Deutsch – Tschechisch – Slowakisch. Zweite, durchgehend überarbeitete und aktualisierte Auflage. Frankfurt am Main et al.: Lang.
Lubor NIEDERLE, 1921: Život starých Slovanů. Základy kulturních starožitností slovanských. Dílu III. Svazek 1. Praha: Nákladem Bursíka, Kohouta.
Maks PLETERŠNIK, 1894–1895: Slovensko-nemški slovar 1–2. Ljubljana: Knezoškofijstvo.
Kazimierz POLAŃSKI, James Allen SEHNERT, 1967: Polabian-English Dictionary. The Hague, Paris: Mouton & Co.
Aleksandr G. PREOBRAŽENSKIJ: Etimologičeskij slovar’ russkogo jazyka. Tom 1–3. Tom 1–2. Moskva, 1910–1914. Tom 3. Moskva, Leningrad, 1949. Reprint Moskva, 1958: Gos. izd. inostrannych i nacional’nych slovarej.
Saskia PRONK-TIETHOFF, 2013: The Germanic Loanwords in Proto-Slavic. Amsterdam, New York: Rodopi.
Johannes REINHART, 2000: Die Textologie der kirchenslawischen Evangelienhomilien Gregors des Großen. Abhandlungen zu den Großen Lesemenäen des Metropoliten Makarij. Band I. Hrsg. Ch. Voss, H. Warkentin, E. Weiher. Freiburg: Weiher. 245–295.
Jiří REJZEK, 2015: Český etymologický slovník. Nové, upravené a rozšířené vydání. Praha: Leda.
Rj.: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1–23. Zagreb: JAZU, 1880–1976.
George Y. SHEVELOV, 1964: A Prehistory of Slavic. Heidelberg: Carl Winter.
Kurt SCHUMANN, 1958: Die griechischen Lehnbildungen und Lehnbedeutungen im Altbulgarischen. Wiesbaden: Harrasowitz.
SJS: Slovník jazyka staroslověnského. Lexicon linguae palaeoslovenicae 1–4. Red. Josef Kurz, Zoe Hauptová. 5: Addenda et corrigenda. Red. Zoe Hauptová, Václav Konzal, Štefan Pilát. Praha: Academia, Euroslavica, 1966–2016.
SK: Słownik prasłowiański. Tom 1–. Red. F. Sławski. Wrocław, Warszawa, Kraków, Gdańsk: Ossolineum, 1974–.
Petar SKOK, 1971–1974: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Knjiga 1–4. Surađivao u predradnjama i priredio za tisak V. Putanec. Zagreb: Jugoslavenska Akademija znanosti i umjetnosti.
SM: Etimologičeskij slovar’ slavjanskich jazykov. Praslavjanskij leksičeskij fond. Vypusk 1–. Red. О. N. Trubačev, A. F. Žuravlev, Ž. Ž. Varbot. Moskva: Nauka, 1974–.
Marko SNOJ, 2016: Slovenski etimološki slovar. Tretja izdaja. Ljubljana: Založba ZRC.
Adolf STENDER-PETERSEN, 1927: Slavisch-germanische Lehnwortkunde. Göteborg: Elanders Boktryckeri Aktiebolag.
StrS: Slovar’ russkogo jazyka 11–17 vv. Vypusk 1–. Moskva: Nauka, 1975–.
Bogoslav ŠULEK, 1859: Biljarstvo. Uputa u poznavanje bilja. II. dio. Zagreb: Brzotiskom Karla Albrechta.
Max VASMER, 1953–1958: Russisches etymologisches Wörterbuch 1–3. Heidelberg: Winter.
Alois WALDE, Julius POKORNY, 1930–1932: Vergleichendes Wörterbuch der indogermanischen Sprachen. Bd. 1–3. Berlin, Leipzig: W. de Gruyter.
Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence Creative Commons ATTRIBUTION-NONCOMMERCIAL 4.0 INTERNATIONAL (CC BY-NC). https://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.