Merila za vrednotenje romana

  • Marija Švajncer Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.15.2.161–187.2022
Ključne besede: literatura, roman, tradicionalna in novejša stališča, merila za vrednotenje, primer ovrednotenja sodobnega romana

Povzetek

Predmet članka so merila za vrednotenje romana. Predstavljena sta terminologija in problem opredelitve ter navedena spoznanja tako klasičnih slovenskih literarnih zgodovinarjev kot tudi novejši pogledi na branje in vrednotenje romana. Trditve so izhodišče za razmišljanje o relativnosti vrednotenja in možnostih svobodnega ocenjevanja, na koncu pa je podan primer analize in vrednotenja sodobnega slovenskega romana ter s tem aplikacija teoretičnih spoznanj na konkretno pripovedno delo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Marija Švajncer, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: marija.svajncer1@gmail.com

Literatura

Giorgio AGAMBEN, 2021: Moč misli. Prevedla Vera Troha. (Knjižna zbirka Koda). Ljubljana: Beletrina.
Mihail BAHTIN, 1982: Teorija romana. Izbrane razprave. Prevedel Drago Bajt. Izbor in spremna beseda Aleksander Skaza. (Zbirka Marksistična teorija kulture in umetnosti). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Andrej BLATNIK, 2005: Neonski pečati. Književnost v digitalnem času. (Zbirka Novi pristopi). Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Marko JESENŠEK, 2016: Slovenski jezik v visokem šolstvu, literaturi in kulturi. (Mednarodna knjižna zbirka Zora). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Matjaž KMECL, 1981: Rojstvo slovenskega romana. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– –, 1995: Mala literarna teorija. 4. popravljena in dopolnjena izd. Ljubljana: Mihelač in Nešović.
– –, 1996: Babji mlin slovenske literarne zgodovine. (Zbirka Sophia). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Janko KOS, 1978: Literatura. Literarni leksikon. Študije. Drugi zvezek. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
– –, 1983: Roman. Literarni leksikon. Študije. Dvajseti zvezek. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Georg LUKÁCS, 2000: Teorija romana. Filozofskozgodovinski poskus o formah velike epike. Prev. in spremno besedo napisal Tomo Virk. (Zbirka Labirinti). Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Franjo Husam NAJI, 2021: Ringlšpil. Spremna beseda Esad Babačić. (Knjižna zbirka Litera). Maribor: Litera.
Boris PATERNU, 1989: Modeli slovenske literarne kritike (od začetkov do 20. stoletja). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
– –, 1993: Razpotja slovenske proze. (Seidlova zbirka). Novo mesto: Dolenjska založba.
– –, 2016: Premisleki o književnosti in jeziku. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Miran ŠTUHEC, 2016: Literarni pogledi. Maribor: Založba Pivec.
– –, 2019: Razprave. Maribor: Založba Pivec.
Natalija ULČNIK, 2020: Podoba epidemije v starejših poljudnostrokovnih in publicističnih besedilih. Slavia Centralis 13/2, 31–49.
– –, 2019: Projekt Slovenščina na dlani. Slavia Centralis 12/2, 138–140.
Tomo VIRK, 1997: Tekst in kontekst. Eseji o sodobni slovenski prozi. (Zbirka Novi pristopi). Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
– –, 1998: Premisleki o sodobni slovenski prozi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
– –, 2000: Iskanje izgubljene totalitete, Filozofska in estetiška misel mladega Lukácsa. Teorija romana. Filozofskozgodovinski poskus o formah velike epike. Ur. Georg Lukács. Prev. in spremno besedo napisal Tomo Virk. (Zbirka Labirinti). Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura. 117–155.
– –, 2018: Etični obrat v literarni vedi. (Zbirka Novi pristopi). Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
– –, 2021: Literatura in etika. (Zbirka Novi pristopi). Ljubljana: LUD Literatura.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2006: Robovi mreže, robovi jaza. Sodobni slovenski roman. Maribor: Litera.
– –, 2011: Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu. Maribor: Litera.
– –, 2017: Teorija pripovedi. (Knjižna zbirka Znanstvena literatura). Maribor: Litera.
Objavljeno
2022-10-26
Kako citirati
Švajncer M. (2022). Merila za vrednotenje romana. Slavia Centralis, 15(2), 161–187. https://doi.org/10.18690/scn.15.2.161–187.2022
Številka
Letn. 15 Št. 2 (2022): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2022 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.