Idiomi u hrvatskim i njemačkim novinskim tekstovima o koronavirusu
Povzetek
Pandemija koronavirusa je leta 2020 povzročila številne spremembe v življenjskem slogu in vedenju ljudi. Nanjo so bile vezane tudi teme v časopisnih člankih v obdobju med marcem in junijem 2020 in prav na podlagi teh je bil oblikovan korpus za to raziskavo. Časopisni članki so se osredotočali na boj proti virusom, odzive na zaprtje, gospodarstvo po zaprtju in načine spopadanja s krizo v EU in svetu. Analiza temelji na teoriji konvencionalnega figurativnega jezika in je uporabljena z namenom raziskovanja, kako so omenjene teme v izbranem hrvaškem in nemškem korpusu predstavljene z idiomi oz. metaforičnimi izrazi. V izhodišču so bila postavljena raziskovalna vprašanja o tem, pri katerih s koronavirusom povezanih temah se pojavljajo idiomi, kateri ciljni koncepti so v njih izraženi, katere metafore in izvirne koncepte je mogoče v njih prepoznati in ali obstajajo podobnosti med hrvaščino ter nemščino.
Prenosi
Literatura
Dmitrij DOBROVOL’SKIJ, Elisabeth PIIRAINEN, 2005: Figurative Language: Crosscultural and Cross-linguistic Perspective. Current Research in the Semantics/Pragmatics Interface. Volume 13. Amsterdam et al: Elsevier.
– –, 2018: Conventional Figurative Language Theory. Yearbook of Phraseology 9/1, 5–30.
Hanna KACZMAREK, 2021: Coronavirus(-Pandemie) in Sprache und Denken. Ein Exkurs anhand der deutschen online-Nachrichtenmeldungen. Linguistische Treffen in Wrocław 9/I, 107–118.
George LAKOFF, Jane ESPENSON, Alan SCHWARTS, 1991: Master Metaphor List. Cognitive Linguistics Group, University of California at Berkley. Dostup 7. 9. 2022. na http://araw.mede.uic.edu/~alansz/metaphor/METAPHORLIST.pdf.
Marija OMAZIĆ, 2015: Phraseology through the looking glass. Osijek: Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, Filozofski fakultet.
Malte PASLER, 2020: Zur Kriegsmetapher in der Corona-Krise. Kritik in der Krise. Perspektiven politischer Theorie auf die Corona-Pandemie. Ur. Clara, Arnold, Oliver Flügel-Martinsen, Samia Mohammed, Andreas Vasilache. Baden-Baden: Nomos Verlagsgesellschaft. 49–60.
Anita PAVIĆ PINTARIĆ, 2015: Deutsche und kroatische Idiome kontrastiv. Eine Analyse von Ausdruck und Funktion. Frankfurt am Main, Berlin, Bern, Bruxelles, New York, Oxford, Wien: Peter Lang.
Kristina ŠTRKALJ DESPOT, Ana OSTROŠKI ANIĆ, 2021: A war on war metaphor: Metaphorical framings in Croatian discourse on Covid-19. Rasprave 47/1, 173–208.
Kristina ŠTRKALJ DESPOT, 2020: Kako koronavirus mijenja jezik kojim govorimo (i mislimo)? Hrvatski jezik 2, 1–7.
Natalija ULČNIK, 2020: Podoba epidemije v starejših poljudnostrokovnih in publicističnih besedilih. Slavia Centralis 13/2, 31–49.
Copyright (c) 2022 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.