Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju

  • Vanja Kiswarday Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
Ključne besede: rezilientnost, varovalni dejavniki, dejavniki tveganja, pouk, didaktično-metodična načela, strokovni profil učitelja

Povzetek

Teorija rezilientnosti preučuje dejavnike, ki večajo učinkovitost posameznika pri preseganju ovir, ki se v obdobju odraščanja povezujejo s šolanjem. Spodbujanje razvoja rezilientnosti je najučinkovitejše, ko poteka neposredno prek izkustvenega učenja. Literatura kot ključne dejavnike izpostavlja: vključujoče, varno in skrbno učno okolje, ki postavlja realno visoka pričakovanja, zagotavlja ustrezno pomoč in podporo, razvija vseživljenjske kompetence ter omogoča samostojno in aktivno participacijo. Te dejavnike poudarjajo tudi sodobna didaktično-metodična načela, zato nas je zanimalo, v kolikšni meri rezilientnost v šoli spodbujajo slovenski učitelji, čeprav s teorijo rezilientnosti niso seznanjeni. Oblikovali smo Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju in ga evalvirali na vzorcu 429 učiteljev različnih strokovnih profilov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Vanja Kiswarday, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Koper, Slovenija. E-pošta: vanjariccarda.kiswarday@pef.upr.si.

Objavljeno
2014-06-01
Kako citirati
Kiswarday V. (2014). Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju. Revija Za Elementarno izobraževanje, 7(2), 41-62. Pridobljeno od https://journals.um.si/index.php/education/article/view/439
Številka
Letn. 7 Št. 2 (2014)
Rubrike
Znanstveni članki

Copyright (c) 2014 Vanja Kiswarday

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.