Pogledi učiteljic/učiteljev na vzgojni vidik pouka na daljavo

  • Karmen Mlinar PEF UNI LJ
  • Mojca Peček
Ključne besede: vzgoja na daljavo, razredni učitelji/razredne učiteljice, pouk na daljavo, covid-19, razredni pouk

Povzetek

Raziskave o pouku na daljavo med epidemijo Covid-19 so usmerjene predvsem na njegov izobraževalni vidik; v pričujočem prispevku pa predstavljamo njegov vzgojni vidik. Izsledki v tem okviru opravljene raziskave kažejo, da je večina učiteljic/učiteljev razrednega pouka (n = 71) vzgojne dimenzije zasledovala predvsem nenačrtno. Prevladujeta skrb za medosebne odnose in disciplino, redkeje skrb za motivacijo in počutje učenk/učencev, mnogi se z vzgojo niso posebej ukvarjali. Večina jih ima negativno mnenje o možnostih vzgajanja na daljavo, mnogi verjamejo, da je to predvsem skrb staršev. Zato bi bilo ob ponovitvi pouka na daljavo treba razmisliti o načinih in smernicah vzpostavljanja vzgoje na daljavo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Ávalos, B., Flores, M. A., in Araneda, S. (2022). Battling to keep education going: Chilean and Portuguese teacher experiences in COVID-19 Times. Teachers and Teaching, 28(2), 131–148.

Blažič, M., Ivanuš - Grmek, M., Kramar, M., in Strmčnik, F. (2003). Didaktika. Visokošolsko središče.

Bogatec, N., Brezigar, S., in Mezgec, M. (2021). Pouk na daljavo v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom in slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Italiji med epidemijo covid-19. Sodobna Pedagogika, 72(Posebna številka), 44–68.

Feng, X., Ioan, N., in Li, Y. (2021). Comparison of the effect of online teaching during COVID-19 and pre-pandemic traditional teaching in compulsory education. The Journal of Educational Research, 114(4), 307–316.

Kepic Mohar, A., in Kovač, M. (2021). Digitalna učna gradiva po pandemiji kot del šolske rutine? Sodobna Pedagogika, 72(138)(Posebna številka), 28–43.

Kim, L. E., Dundas, S., in Asbury, K. (2021). ‘I think it’s been difficult for the ones that haven’t got as many resources in their homes’: teacher concerns about the impact of COVID-19 on pupil learning and wellbeing. Teachers and Teaching, 1–16.

Kim, L. E., Leary, R., in Asbury, K. (2021). Teachers’ narratives during COVID-19 partial school reopenings: an exploratory study. Educational Research, 63(2), 244–260.

Kim, L. E., Oxley, L., in Asbury, K. (2022). What makes a great teacher during a pandemic? Journal of Education for Teaching, 48(1), 129–131.

Klemenčič, M. E., Pertoci, N., in Mirazchiyski, P. (2021). Mednarodna raziskava motenj izobraževanja v času epidemije covida-19 (IEA REDS). Nacionalno poročilo – prvi rezultati. Pedagoški inštitut.

Krajnc, Ž., Huskić, A., Kokol, Z., in Košir, K. (2020). Učenje in poučevanje na daljavo med zaprtjem šol zaradi epidemije COVID-19: perspektiva pedagoških delavcev v osnovnih in srednjih šolah v prvem mesecu pouka na daljavo. V Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (Ur.), Psihologija pandemije. Posamezniki in družba v času koronske krize (str. 179–189). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Kroflič, R. (2008). Educational models in global society. Educational models in global society. II. International Conference of Boarding Schools, Ljubljana, 17. in 18. april 2008.

Kroflič, R. (2020). Razmišljanje o pomenu vzgoje v času pandemije. Pridobljeno s http://pedagogika-andragogika.ff.uni-lj.si/dogodki/covid_19/kroflic_vzgoja_v_casu_pandemije (Dostopno 10. 4. 2020)

Kroflič, R., Klarič, T., Štim Janota, P., in Stolnik, K. (2011). Kazen v šoli? Center RS za poklicno izobraževanje.

Kruszewska, A., Nazaruk, S., in Szewczyk, K. (2022). Polish teachers of early education in the face of distance learning during the COVID-19 pandemic – the difficulties experienced and suggestions for the future. Education 3–13, 50(3), 304–315.

Kustec, S., Vinko Logaj, Krek, M., Flogie, A., Truden Dobrin, P., in Ivanuš - Grmek, M. (2021). Šolsko leto 2021/22 v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covidom-19. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Lesar, I., in Peček, M. (2009). Education (edukacija) versus „upbringing and teaching/learning“ (vzgoja in izobraževanje) - terminological problems and their implications in practice. V E. Protner, V. Wakounig, in R. Kroflič (Ur.), Pädagogische Konzeptionen zwischen Vergangenheit und Zukunft : Ambivalenzen, Begriffsverwirrungen und Reformeifer (str. 63–74). Peter Lang.

Mankki, V. (2022). Primary Teachers’ Principles for High-Quality Distance Teaching During COVID-19. Scandinavian Journal of Educational Research, 66(5), 852–864.

Marjanovič Umek, L., Hacin Beyazoglu, K., in Fekonja, U. (2021). Zaprtje vrtcev in šol kot posledica epidemije covida-19: Kako se počutijo otroci? Sodobna pedagogika, 72(1), 10–31.

Marjanovič Umek, L., in Zupančič, M. (Ur.). (2020). Razvojna psihologija. 2. zvezek. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Mayring, P. (2014). Qualitative Content Analysis. Theoretical Foundation, Basic Procedures and Software Solution. SAGE Publications, Inc. Pridobljeno s https://www.ssoar.info/ssoar/handle/document/39–517 (Dostopno 2. 5. 2022)

Mayring, P., in Fenzl, T. (2022). QCAmap// a software for Qualitative Content Analysis. Pridobljeno s https://www.qcamap.org/ (Dostopno 2. 5. 2022)

Medveš, Z. (2020). Šolanje na daljavo – izziv za individualizacijo pouka. Pridobljeno s http://pedagogika-andragogika.ff.uni-lj.si/dogodki/covid_19/medves_solanje_na_daljav–o_izziv_za_individ–ualizacijo_pouka (Dostopno 10. 4. 2020)

Moorhouse, B. L. (2021). Beginning teaching during COVID -19: advice from newly qualified teachers. Journal of Education for Teaching, 47(5), 749–751.

Moorhouse, B. L., in Wong, K. M. (2022). The COVID-19 Pandemic as a catalyst for teacher pedagogical and technological innovation and development: Teachers’ perspectives. Asia Pacific Journal of Education, 42(sup1), 105–120.

Palau, R., Fuentes, M., Mogas, J., in Cebrián, G. (2021). Analysis of the implementation of teaching and learning processes at Catalan schools during the Covid-19 lockdown. Technology, Pedagogy and Education, 30(1), 183–199.

Panadero, E., Fraile, J., Pinedo, L., Rodríguez-Hernández, C., in Díez, F. (2022). Changes in classroom assessment practices during emergency remote teaching due to COVID-19. Assessment in Education: Principles, Policy & Practice, 29(3), 361–382.

Phillips, L. G., Cain, M., Ritchie, J., Campbell, C., Davis, S., Brock, C., Burke, G., Coleman, K., in Joosa, E. (2021). Surveying and resonating with teacher concerns during COVID-19 pandemic. Teachers and Teaching, 1–18.

Rio Poncela, A. M., Romero Gutierrez, L., Bermúdez, D. D., in Estellés, M. (2021). A labour of love? The invisible work of caring teachers during Covid-19. Pastoral Care in Education, 39(3), 192–208.

Rupnik Vec, T., Slivar, B., Zupanc Grom, R., Deutsch, T., Ivanuš - Grmek, M., Mithans, M., Kregar, S., Holcar Brunauer, A., Preskar, S., Bevc, V., Logaj, V., in Musek Lešnik, K. (2020). Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

The World Bank, UNESCO, in UNICEF. (2021). The State of the Global Education Crisis: A Parth to Recovery. The World Bank, UNESCO, and UNICEF.

Todd, S. (2003). Learning from the Other: Levinas, Psychoanalysis, and Ethical Possibilities in Education. State University of New York.

Uršič, L., in Puklek Levpušček, M. (2020). Učenci zadnje triade OŠ in dijaki o učenju na daljavo med epidemijo COVID-19. V Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (Ur.), Psihologija pandemije. Posamezniki in družba v času koronske krize (str. 191–203). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Winter, E., Costello, A., O’Brien, M., in Hickey, G. (2021). Teachers’ use of technology and the impact of Covid-19. Irish Educational Studies, 40(2), 235–246.

Zakon o osnovni šoli (ZOsn). (2006). Uradni list RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPred–pisa?id=ZAKO448 (Dostopno 2. 4. 2022)

Sukkyung, Y., Ann, Y., and Sun, A. L. (2017). Job satisfaction among, secondary teachers in Korea: Effects of teachers´ sense of efficacy and school culture. Educational Management Administration & Leadership, 45(2), pp. 284–297.

Sun, J., and Leithwood, K. (2012). Transformational School Leadership Effects on Student Achievement. Leadership and Policy in Schools, 11(4), pp. 418–451.

Tamir, E. A, and Ganon-Shilon, S. (2021). A “cracking” school culture: leading resource exploitation during implementation of a national reform. Journal of Educational Administration, 59(5), pp. 650–665.

Turan, S., and Bektas, F. (2013). The relationship between school culture and leadership practices. Eurasian Journal of Educational Research, 52, pp. 155–168.

Witziers, B., Bosker, R. J., and Krüger, M. L. (2003). Educational leadership and student achievement: The elusive search for an association. Educational Administration Quarterly, 39(3), pp. 398–425.

Wu, H., and Shen, J. (2022). The association between principal leadership and student achievement: A multivariate meta-meta-analysis. Educational Research Review, 35, 100423.

Yildirim, A. (2018). Views of school administrators regarding the assignment of school principals. European Journal of Educational Research, 7(3), pp. 695–705.

Yavuz, O., and Gulmez, G. (2018). Preparing perform and impact ready school leaders for improving urban school success. Research in Educational Administration and Leadership, 3(1), pp. 88–120.

Zhu, C., Devos, G., and Tondeur, J. (2014). Examining school culture in Flemish and Chinese primary schools. Educational Management Administration & Leadership, 42(4), pp. 557–575.

Objavljeno
2023-06-15
Kako citirati
Mlinar K., & Peček M. (2023). Pogledi učiteljic/učiteljev na vzgojni vidik pouka na daljavo. Revija Za Elementarno izobraževanje, 16(2), 127-145. https://doi.org/10.18690/rei.16.2.2440