Caring For The Elderly and Working With The Aging Population

Andrej Berdajs

doi:10.18690/rei.14.Spec.Iss.87-101.2021

Andrej Berdajs Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

DOI: https://doi.org/10.18690/rei.14.Spec.Iss.87-101.2021

Ključne besede: rast števila starejših, formalna in neformalna oskrba starejših, socialnopedagoško delo s starejšimi

Povzetek

Skrb za starejše in delo z njimi. Starejši prejemajo pomoč in nego na formalne in neformalne načine. V institucionalni oskrbi je okrog 4 % starejših od 65 let. Večino pomoči potrebnih oskrbujejo svojci v okviru družin in drugi neformalni oskrbovalci. Treba bo urediti finančno in strokovno pomoč neformalnim oskrbovalcem ter oskrbo starejših usmerjati ne le v medicinsko, ampak tudi v socialno komponento. Socialna komponenta oskrbe ranljivejšim starejšim pomaga prebroditi krizo ob izločitvi iz njihovega okolja in redukciji njihove socialne mreže ter družinskih stikov. Tu nastopi socialnopedagoško delo s starostniki, tako v institucijah kot v neformalnih oblikah oskrbe za ohranjanje njihovih kognitivnih sposobnosti in preprečevanje osamljenosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bern-Klug, M., Byram, E. (2018). Nursing Home Residents’ Legal Access to OnsiteProfessional Psychosocial Care: Federal and State Regulations. Do Not Meet Minimum Professional Social Work Standards. The Gerontologist, 58(4), 260–272.

Čačinovič Vogrinčič, G. (2006). Socialno delo z družino. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.

Čeh, S. (2019). Nasilje nad starejšimi prevečkrat spregledano. Delo, Accessed: 4th November 2019.

Charles, S. and Carstensen, L. L. (2009). Social and emotional aging. Annual Review of Psychology. 61, 383–409.

Čuk, V. (2011). Celostna obravnava starostnika z duševno motnjo. In Jurdana, M. (ed.), Razsežnosti kakovostnega staranja. (pp. 179–199). Koper: Univerza na Primorskem.

Gerdina, O. and Jogan, M. (2019). Starost ni za mevže: o nasilju med in nad starimi. Ljubljana: OPRO.

Hudobivnik, T. (2020). Kako do kakovostne in dostopne dolgotrajne oskrbe. Ljubljana, Kakovostna starost, 23 (1). Inštitut Antona Trstenjaka.

Kobentar, R. (2008). Socialni odnosi v starosti. Socialna pedagogika, 12 (2), 145–160.

Kožuh Novak, M. (2015). Opolnomočenje starejših. Dostojanstvo, neodvisnost, participacija, varnost in pošten odnos do starejših. Ljubljana. Analitsko poročilo projekta AHA.si.

Krajnčan, M. and Bajželj, B. (2008). Odnos – osnova za socialnopedagoško delo. In Krajnčan, M. (ed.). Socialna pedagogika – med teorijo in prakso (pp. 55–71). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Kristovič, J. (2016). Smisel življenja v starejšem življenjskem obdobju. In Filej, B. (ed.). Socialna gerontologija: zbornik prispevkov z recenzijo. Maribor: Alma Mater Europaea.

Lisjak Simčič, K. (2019). Delovanje socialnega pedagoga v domu za starejše. Magistrsko delo, Koper, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Macuh, B. (2017). Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše. Maribor: Kulturni center.

Mali, J. (2013). Dolgotrajna oskrba v mestni občini Ljubljana. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo

Marovič, M. and Bajželj, B. (2015). Participation – one of the (socio-)pedagogic educational concepts in the time of postmodernity. In M. Kranjčan (ed.), Educational Sciences in Postmodernity (pp. 25–46). Düren, Germany: Shaker Verlag GmbH.

Miloševič Arnold, V. (2003). Socialno delo s starejšimi ljudmi. Ljubljana, Fakulteta za socialno delo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (2020). Podatkovni portal. Zaposleni po poklicnih skupinah, starostnih skupinah in spolu. Retrieved from https://www.nijz.si. (Accessed: 13th December 2020).

Ogrin, A. (2020). UNECE o neformalnih oskrbovalcih. Ljubljana, Kakovostna starost, 23 (1). Inštitut Antona Trstenjaka.

Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost. Ljubljana, Inštitut Antona Trstenjaka and SAZU.

Ramovš, J., Rant, M., Ramovš, M., Grebenšek, T. and Ramovš, A. (2018). Družinski in drugi neformalni oskrbovalci v Sloveniji. Ljubljana, Kakovostna starost 18 (2), Inštitut Antona Trstenjaka.

Ramovš, J. (2019). Slovenska strategija dolgožive družbe. Ljubljana, Kakovostna starost 22 (4). Inštitut Antona Trstenjaka.

Razpotnik, Š. (2006). Izziv socialni pedagogiki: Biti glasnica družbenega obrobja. In Sande, M., Dekleva, B., Kobolt, A., Razpotnik, Š. and Zorc Maver, D. (eds.). Socialna pedagogika – izbrani koncepti stroke. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Schwaiger, M. (2020). EU-projekte als seismographen pädagogischer herausforderungen in der berufsbildung: innovative entwicklungen zur bessern integration von geflüchteten. In Rajović R. (ed.) Novi izazovi u edukaciji. (pp. 121-141). SMART production, Novi Sad.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS). (2020). Skoraj vsaki peti prebivalec Slovenije je starejši od 65 let. Retrieved from https://www.stat.si. (Accessed: 16th December 2020).

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), (2019). Long-term-Care Systems. WHO. Retrieved from http: www.euro.who.int. (Accessed: 4th November 2020)

Thomas, William, H. (2007). What Are Old People For? How elders will save the world. Acton, MA: VanderWyk & Burnham.

Zorc Maver, D. (2006). Uvod – Socialna pedagogika v družbi negotovosti. In Sande, M., Dekleva, B., Kobolt, A., Razpotnik, Š. and Zorc Maver, D. (eds.). Socialna pedagogika– izbrani koncepti stroke. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.