Evaluation of Heifer Welfare in Two Different Rearing Systems

  • Ernest Plemenitaš Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
  • Dejan Škorjanc Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
  • Janko Skok Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
  • Maja Prevolnik Povše Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Ključne besede: dobro počutje živali, govedo, telice, sistem reje, protokol ocenjevanja

Povzetek

Dobro počutje telic različnih starosti v dveh sistemih reje. Dobro počutje domačih živali, ki je premisa sodobne živinoreje, je močno odvisno od sistema reje. V govedoreji je sistem vezane reje še vedno zelo pogost, čeprav zaradi omejene možnosti gibanja velja za manj primernega. Alternativa temu sistemu je kot minimalni standard predlagana hlevska prosta reja, ki živalim omogoča prosto gibanje na omejenem območju. Čeprav se zdi samoumevno, da je prosta reja boljša od vezane, še vedno ni raziskav o tem, ali to velja za vse kategorije in starosti govedi. Namen raziskave je bil primerjati dobro počutje telic v vezani in prosti reji v obdobju pitanja pri različnih starostih. Raziskava je vključevala pet telic v vsakem sistemu na ponovitev (skupaj 20 živali). Počutje telic smo ocenili z uporabo protokola Welfare Quality®, ki vključuje oceno štirih opazovalnih področij: krmljenje, bivalni pogoji, zdravje in obnašanje. Meritve in opazovanja živali in hleva se pretvorijo/preračunajo v ocene dobrega počutja od 0 (neprimerno stanje) do 100 (optimalno stanje). Ocenjevanja so bila izvedena sedemkrat v obdobju pitanja (6–27 mesecev starosti) v trimesečnih intervalih. Rezultati so pokazali značilne razlike v ocenah dobrega počutja živali med vezano in prosto rejo le pri bivalnih pogojih ter tendenco razlik pri obnašanju. Pri obeh področjih so bile ocene razmeroma nizke v primerjavi s področjem krmljenja in zdravja živali, kjer med sistemoma reje ni bilo ugotovljenih razlik. Tudi časovna dinamika ocen meril in področij je bila značilno različna le pri bivalnih pogojih. Pri obeh sistemih reje so se vrednosti s starostjo zmanjševale. V sistemu proste reje so bile ocene pri mladih živalih skoraj optimalne (> 90), a so se s starostjo hitro znižale, v sistemu vezane reje pa ocene niso bile optimalne že pri mladih živalih (≈ 40). Rezultati kažejo, da je vezana reja manj primerna z vidika dobrega počutja živali zlasti za mlade živali. Zaradi tega je priporočljivo, da se mlade živali, če sta v vzrejnih objektih na voljo oba sistema, nastanijo v ograde s prosto rejo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Ernest Plemenitaš, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Pivola. Slovenija.

Dejan Škorjanc, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Piviola. Slovenija.

Janko Skok, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Pivola. Slovenija.

Maja Prevolnik Povše, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Pivola. Slovenija. E-pošta: maja.prevolnik@um.si

Objavljeno
2025-01-28
Kako citirati
Plemenitaš E., Škorjanc D., Skok J., & Prevolnik Povše M. (2025). Evaluation of Heifer Welfare in Two Different Rearing Systems. Agricultura Scientia, 21(2), 11-22. https://doi.org/10.18690/agricsci.21.2.2
Rubrike
Articles