Prispevki

Za oddajo prispevkov online je potrebna Register in Pojdi na vstop.

Pogoji za oddajo prispevka

Avtorji morajo med postopkom oddaje preveriti, če njihovi prispevki ustrezajo spodnjim zahtevam. V primeru, da ne ustrezajo, so prispevki lahko zavrnjeni.
  • Prispevek še ni bil objavljen drugje, niti ni v procesu objavljanja v drugi publikaciji (oziroma je razlaga podana v polju Komentarji uredniku).
  • Prispevek je pripravljen v skladu z Navodili za avtorje.
  • Za posredovani prispevek so urejena soglasja imetnikov avtorskih pravic za uporabo gradiva, povsod tam, kjer je bilo to potrebno.
  • Posredovani prispevek vsebuje dovolj podrobnosti in referenc, da lahko drugi ponovijo delo.
  • Raziskava ustreza vsem veljavnim standardom etike v eksperimentiranju in integriteti v raziskovanju.
  • Avtorji smo se držali zahtev glede objave, da je poslano delo izvirno, ni plagiat in ni objavljeno drugje - lažne ali zavestno netočne izjave pomenijo neetično ravnanje in so nesprejemljive. Avtorji zagotavljamo, da so naša dela povsem izvirna dela, in če je/smo uporabil delo in/ali besede drugih, sem/smo ustrezno citirali ali povzeli in navedbe v prispevku natančno odražajo posameznikov prispevek k raziskovanju.

Smernice za avtorje

Se zanimate za oddajo prispevka v revijo Agricultura Scientia?

Priporočamo, da si ogledate stran O reviji, kjer boste izvedeli vse o politikah in smernicah revije Agriculture - Navodila za avtorje. Avtorji se morate pred oddajo prispevkov registrirati kot uporabniki spletišča revije ali, če ste že registrirani, se lahko le prijavite in pričnete s postopkom oddaje prispevka.

PRIPRAVA ROKOPISA

Rokopis je treba oddati na papirju formata A4 (21 cm × 29,5 cm), pri čemer mora biti rob naokoli vsaj 1 centimeter. Predpisana pisaba je Arial, velikost pisave 12 točk on razmik med vrsticami ena in pol (1,5). Vse strani morajo biti oštevilčene z arabskimi številkami, vse vrstice pa zaporedno oštevilčene v celotnem rokopisu. Tabele in slike morajo biti predstavljene samostojno na ločenih straneh, skupaj z naslovom, legendo in drugim spremnim besedilom. Navesti jih je treba na koncu rokopisa (za referencami). Na posebni strani je treba predložiti tudi seznam napisov.

Prva stran
Prva stran vsebuje živo pagino (naslov z največ 60 znaki), naslov rokopisa, polna imena vseh avtorjev in naslove institucij. Navedbe akademskega naziva ali drugih strokovnih nazivov ne bi smeli uporabljati. Korespondenčni avtor mora biti označen z zvezdico. Navesti je treba telefonsko številko, elektronsko pošto in polni poštni naslov korespondenčnega avtorja.

Povzetek
Na drugi strani se navede povzetek z največ 200 besedami, ki povzema cilje, rezultate in zaključke, ki izhajajo iz raziskave. Pod povzetkom je treba navesti do pet ključnih besed (ločenih z vejico). Ključne besede se povzamejo iz AGROVOC - večjezičnega kmetijskega tezavra (1995) ali iz drugega primernega vira (npr. CAB Thesaurus).

Uvod
Uvod sledi povzetku. Pojasniti mora namen raziskave in hipotezo. Omeniti je treba le najpomembnejše reference iz literature. Uvod ne sme presegati dveh strani.

Material in metode
V razdelku Material in metode morajo avtorji natančno opisati svoje pristope, analitične metode in statistične modele. Jasno mora biti razvidno, da npr. živali niso bile podvržene nečloveškemu ravnanju in da so bili poskusi izvedeni v okviru državnih in lokalnih zakonov in predpisov, ki urejajo zdravljenje in poskusne živali. Za Republiko Slovenijo (RS) velja zakon o zaščiti živali (ZZZiv), objavljen leta 2013 v Uradnem listu RS (Uradni list RS, št. 38/2013). V primeru raziskav rastlin mora biti iz opisa poskusa razvidno, da ni šlo za uničenje biotske raznovrstnosti. Objavljena bodo samo raziskovalna dela, ki se izvajajo v skladu z zgoraj omenjenim etičnim kodeksom. Podroben opis je treba dati tudi vsem dejavnikom, ki so bili spremenjeni v poskusu in bi lahko vplivali na rezultate raziskav. Uporabiti je treba primeren statistični model, ki omogoča pravilno analizo podatkov.

Rezultati
Rezultati lahko tvorijo ločen odsek ali jih lahko avtor kombinira s poglavjem za razpravo. V poglavju Rezultati se besedilo nanaša na pridobljene rezultate in naj se ne ponavlja podatkov, podanih v tabelah ali slikah.

Diskusija
V razpravi je treba v jasnem jeziku opisati biološke ali druge mehanizme. Rezultati naj služijo tudi razjasnitvi hipoteze, ki je bila oblikovana v uvodu in je bila v nadaljevanju poskusa bodisi zavrnjena bodisi podprta z rezultati.

Zaključek
V sklepu je treba izpostaviti glavne ugotovitve raziskave.

Zahvala
Zahvale sledijo razpravi in ​​so postavljene pred reference.

Reference
Uporabljene vire je treba navajati v skladu z Ameriškim združenjem za psihologijo (APA, 1993; 269: 2282-6). V besedilu je treba navesti le najpomembnejše navedbe iz literature, za določene trditve pa je treba vključiti največ tri navedbe, razvrščene v kronološkem vrstnem redu. Pri navajanju avtorjev v besedilu se uporabljajo naslednji pristopi: v primeru samo enega avtorja navedenega članka uporabite Bozzi (2015) ali (Bozzi, 2015); v primeru dveh avtorjev v besedilu navedite referenco kot Bonneau in Lebret (2010) ali kot (Bonneau in Lebret, 2010), v primeru več avtorjev pa v besedilu navedite referenco z "et al." po priimku prvega avtorja, npr. Škrlep in sod. (2017), ali kot (Škrlep et al., 2017). Če se isti avtor avtor več člankov, ki so objavljeni v istem letu, je to treba opozoriti z dodanimi črkami (Skok idr., 2016a, Skok idr., 2016b). Navedene reference morajo biti tudi primerno označene v pregledu literature. Reference, ki so navedene v besedilu in so bile sprejete za objavo, vendar še niso bile objavljene, so lahko navedene v literaturi, vendar jih je treba označiti z oznako ("v tisku") za naslovom revije.

V seznamu literature so reference oštevilčene in razvrščene po abecednem vrstnem redu imen avtorjev. 

Primeri citiranja najpogosteje uporabljene literature.

Članki v reviji
Tiskana različica
Avtor, A. (Leto izdaje). Naslov članka. Naslov revije, Volumen(števila), str.-str.

Font-i-Furnols, M. (2012). Consumer studies on sensory acceptability of boar taint: A review. Meat Science, 92(4), 319-329.

Brezovnik, S., & Kraner Šumenjak, T. (2019). Complexity of k-rainbow independent domination and some results on the lexicographic product of graphs. Applied Mathematics and Computation, 349, 214-220.

Li, C.-P., Tan, S., Ye, H., Cao, J., & Zhao, H. (2019). A novel fluorescence assay for resveratrol determination in red wine based on competitive host-guest recognition. Food Chemistry, 283, 191-198.

Spletna različica
Avtor, A. (Leto izdaje). Naslov članka. Naslov revije, Letnik(številka), str.-str. DOI:XX.XXXXX  ali Pridobljeno na URL

Ocepek, M., & Andersen, I. L. (2018). Sow communication with piglets while being active is a good predictor of maternal skills, piglet survival and litter quality in three different breeds of domestic pigs (Sus scrofa domesticus). Plos ONE, 13(11), e0206128. Retrieved from: https://doi.org/10.1371/journal.pone.0206128

Chapters from books
Printed version
Last, F. M. (Leto izdaje). Naslov poglavja. V F. M. primek, navedba urednikiv (ur.), Naslov knjige /antologije (str. št. strani). Kraj izdaje, država: založnik.

Manning, L. (2018). Systems for sustainability and transparency of food supply chains. In C. M. Galanakis (Ed.), Sustainable food systems from agriculture to industry – Improving production and processing (pp. 153-187). Cambridge, MA: Academic Press.

Cook, N. J., & Schaffer, A. L. (2013). Infrared thermography and disease surveillance. In F. Luzi, M. Mitchell, L. Nanni Costa & V. Redaelli (Eds.), Thermography – Current status and advances in livestock animals and in veterinary medicine (pp. 79-92). Brescia, Italy: Fondazione iniziative zooprofilattiche e zootecniche.

Ardö, Y., Chatterton, D.E.W., & Varming, C. (2011). Analytical Methods | Chromatographic Methods. In J. W. Fuquay (Ed.), Encyclopedia of dairy sciences (pp. 169-176). Cambridge, MA: Academic Press.

Spletna različica
Avtor, A. (Leto izdaje). Naslov poglavja. In E. urednik (ur.), Naslov knjige [E-vir] (str. xx-xx). doi:10.xxxx/xxxxxx ali Pridobljeno na http://xxxx

Bavec, F., Lisec, U., & Bavec, M. (2016). Importance of underutilized field crops for increasing functional biodiversity. In: O. Grillo (Ed.), Selected studies in biodiversity (Chapter 18) [E-reader version]. Retrieved from: http://dx.doi.org/10.5772/intechopen.70472

Knjige
Tiskana različica
Avtor, A. (Leto izdaje). Naslov knjige. Kraj izdaje, država: založnik. 

Phillips, C. J. C. (2018). Principles of cattle production. Wallingford, United Kingdom: CABI.

Taiz, L., & Zeiger, E. (2010). Plant physiology. Sunderland, MA: Sinauer Associates.

Lehninger, A. L., Nelson, D. L., & Cox, M. M. (1993). Principles of biochemistry. New York, NY: Worth Publishers.

Spletna različica
Avtor, A. (Leto izdaje). Naslov knjige [E-vir]. http://dx.doi.org/xxxx ali Pridobljeno na http://xxxx

Wang, X. (2015). An introduction to harmony search optimization method.  [E-reader version]. Cham (etc): Springer. Retrieved from: http:/dx.doi.org/10.1007/978-3-319-08356-8

Disertacije
Avtor, A. (Leto). Naslov disertacije (Doktorska disertacija). Naziv institucije, Kraj. Pridobljeno na http://xxxx

Jeretina, J. (2018). Lactation curve standards prediction of cows using regression models and estimating milk loss due to high somatic cell count (Doctoral dissertation). University of Maribor, Maribor. Retrieved from https://dk.um.si/info/index.php/slo

Spletna stran
Madre, Y., & Devuyst, P. (2017, February 13). Productivity in EU agriculture: barely growing, and for the wrong reasons. Retrieved from https://www.farm-europe.eu/news/productivity-in-agriculture-barely-growing-and-for-the-wrong-reasons/

Treasure Project. (2015). Local pig breeds involved in the project. Retrieved from https://treasure.kis.si/list-of-local-pig-breed-involved-in-the-project/

ISO standardi
International Organization for Standardization. (2016). Occupational health and safety management systems–Requirements with guidance for use (ISO/DIS Standard No. 45001). Retrieved from http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=63787

Računalniški programi za statistične analize
SPSS for Windows. (2017). Standard version 25.0. SPSS Inc., Chicago, USA.

Preglednice
Tabele morajo biti oštevilčene z zaporednimi arabskimi številkami. Vsaka tabela mora biti navedena tudi v besedilu. Besedilo naslova tabele je napisano na ločeni strani. Če tabela vključuje podatke, ki kažejo na statistično pomembno razliko med dvema sredinama, je treba uporabiti znake *, **, *** in jih vključiti pod tabelo. Ti znaki pomenijo naslednje: * definira P <0,05, ** definira P≤0,01 in *** definira P≤0,001. Če primerjate več načinov, naj bodo razlike med njimi označene z majhnimi nadpisnimi črkami (3).

Grafi
Vsak graf mora biti oštevilčen z zaporedno arabsko številko in mora imeti ime avtorja. Vsak graf mora biti navedena v besedilu. Grafi morajo biti pripravljeni tako, da so primerni za neposredno razmnoževanje brez predhodnih sprememb. Širina grafa naj bo med 75 mm in 160 mm. Zaradi zmanjšanja velikosti se izogibajte uporabi zelo majhnih črk ali številk na grafu. Na koncu je treba na posebni strani predložiti še seznam napisov.

Fotografije
Fotografije morajo biti visoke ločljivosti in natisnjene na sijajnem papirju. Fotografije naj bodo črno-bele. Zaradi visokih stroškov tiskanja barvnih fotografij avtorjem svetujemo, da se najprej posvetujejo z urednikom. Barvne fotografije bodo natisnjene samo na stroške avtorjev. Na hrbtni strani fotografij v arabskih številkah rahlo zapišite njihov zaporedni vrstni red, na ločeni strani pa priložite spremno besedilo.

Imena mikroorganizmov, rastlin in živali
Vsa imena mikroorganizmov, rastlin in živali je treba vnesti v skladu s pravili obstoječe terminologije (Mednarodni kodeks botanične nomenklature (tokijska koda) 1994, Mednarodni kodeks nomenklature za gojene rastline - 1995 (ICNCP ali Kultivirani rastlinski zakonik) 1995).

Imena snovi in encimov
Za imena kemičnih in biokemičnih snovi uporabite Chemical Abstracts (Chemical Abstract Service, Ohio State University, Columbus). Za biokemijsko terminologijo, vključno s kraticami in simboli, uporabite priporočila SUPAC - IUB (Komisija za biokemijsko nomenklaturo). Encime, encimsko aktivnost in enote je treba razvrstiti v skladu z encimsko nomenklaturo (Academic Press 1979).

Kratice in enote
Za okrajšave in enote uporabite enote SI (Standard International). Okrajšave je treba razložiti na mestu, kjer se prvič pojavijo v tekstu.