Postcolonial identity in Yurii Andrukhovych’s poetry: landscapes and dislocation
Povzetek
Postkolonialna identiteta v poeziji Jurija Andruhoviča: pokrajine in dislokacije
Postokolonialna teorija obravnava veliko pomembnih tematik, vprašanje identitete pa je ob dihotomiji moči/znanja in ob narativnih strategijah reprezentacije ključno. Analiza literarnega besedila omogoča prepoznavanje ideoloških sprememb v javnem diskurzu in posameznikovi zavesti, ki temelji na subjektovem jezikovnem vedenju. Postkolonialni pristop omogoča analizo izgradnje identitete in transformacije ter presečišče med govorečim subjektom in njegovimi različnimi identitetami. V tem kontekstu se poezija Jurija Andruhoviča izkaže kot zanimiv predmet obravnave. Oblikovanje subjekta in transformacijske strategije je mogoče preveriti s pomočjo ključnega koncepta pokrajine in dislokacije. Transformacija je prisotna v kontekstu generacijske paradigme. Poezija temelji na generaciji iz osemdesetih let 20. stoletja in ponuja tematsko razširitev na poezijo generacije iz devetdesetih let, usmerjena pa je v podvajanje in širjenje tematskih vsebin.
Prenosi
Literatura
Bill ASHCROFT, Gareth GRIFFITHS, Helen TIFFIN, 2007: Post-colonial studies: the key concepts. New York: Routledge.
Vitalii CHERNETSKY, 2007: Mapping postcommunist cultures: Russia and Ukraine in the context of globalization. Montreal: McGill-Queen’s University Press.
Alexander ETKIND, 2011: Internal colonization: Russia’s imperial experience. Cambridge: Polity Press.
Hal FOSTER, 1983: Postmodernism: a preface. The Anti-Aesthetic: essays on postmodern culture. Ed. Hal Foster. Seattle: Bay Press. ix–xvi.
Stuart HALL, 1996: The Question of cultural identity. Modernity. An introduction to modern societies. Ed. Stuart Hall, David Held, Don Hubert, Kenneth Thompson. Malden: Blackwell. 596–632.
Roman HORBYK, 2016: Ideologies of the self: constructing the modern Ukrainian subject in the Other’s modernity. Kyiv-Mohyla Humanities Journal 3, 89–103.
Tamara HUDOROVA, 2013: Транзитна культура. Симптоми постколоніальної травми (Transit Culture. The Symptoms of Postcolonial Trauma). Kyiv: Grani-T.
A hundred years of youth: A bilingual anthology of 20th century Ukrainian poetry, 2000. Ed. Olha Luchuk, Michael M Naydan. Lviv: Litopys.
Oleh ILNYTZKYJ, 2014: Роздуми про “культуру” в імперії (З перспективи російськоукраїнських взаємин, 1800–1850). Постколоніалізм. Генерації. Культура (Postcolonialism. Generations. Culture). Ed. Tamara Hundorova, Agnieszka Matusiak. Kyiv: Laurus.
Fredric JAMESON, 1991: Postmodernism, or The cultural logic of late capitalis. Durham: Duke University Press.
David Chioni MOORE, 2006: Is the post- in postcolonial the post- in post-Soviet? Toward a global postcolonial critique. Baltic postcolonialism: a critical reader. Ed. Violetta Kelertas. Amsterdam, New York: Rodopi. 11–43.
Marko PAVLYSHYN, 1992: Postcolonial features in contemporary Ukrainian culture. Australian Slavonic and East European Studies 6/2, 41–55.
– –, 1994: Козаки в Ямайці: постколоніальні риси в сучасній українській культурі. Slovo i Chas 4–5, 65–71.
– –, 2014: Постколоніалізм як метод і склад думки. Спостереження щодо українського літературознавства на сторінках журналу “Слово і час” у роках 1991–2011. Постколоніалізм. Генерації. Культура (Postcolonialism. Generations. Culture). Ed. Tamara Hundorova, Agnieszka Matusiak. Kyiv: Laurus. 73–83.
Olena YURCHUK, 2013: У тіні імперії. Українська література у світлі постколоніальної теорії (In the Shadow of the Empire. Ukrainian Literature from the Perspective of Postcolonial Studies). Kyiv: Academia.
Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.