Reformacija na Slovenskem: obravnava pri pouku slovenščine kot tujega jezika v Srbiji
Povzetek
V prispevku je analiziran način predstavljanja reformacije in reformatorjev pri pouku slovenščine kot tujega jezika v Srbiji, in sicer na štirih ravneh: (1) v kontekstu pouka slovenščine na univerzah v tujini, (2) pri pouku slovenščine v društvih Slovencev, (3) na komercialnih jezikovnih tečajih ter (4) pri pouku slovenščine kot izbirnega tujega jezika v osnovnih šolah. Predstavljen je vpliv vrednot iz obdobja reformacije na sodobni pouk slovenščine kot tujega jezika v kontekstu poznavanja slovenske kulturne zgodovine in oblikovanja slovenske nacionalne identitete. V sodobnem procesu poučevanja tujih jezikov je velik poudarek na sprejemanju raznolikosti, drugačnosti in multikulturnosti, kar velja tudi za pouk slovenščine kot tujega jezika. Pouk, ki zajema književnost slovenske reformacije in slovensko reformacijo nasploh, torej v kontekstu poučevanja slovenščine kot tujega ali drugega jezika, prispeva tudi k razvoju medkulturnega dialoga oziroma razvija tudi multikulturne kompetence. Obravnavano je učno gradivo iz učbenikov in priročnikov, tiskanih v Sloveniji, in sicer na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Prenosi
Literatura
Maja ĐUKANOVIĆ, 2014: Pouk slovenskega jezika in kulture v Srbiji. Sto let slovenistiky na Univerzite Karlove v Praze: pedagogove a vedci ve stinu dejin (Sto let slovenistike na Karlovi univerzi v Pragi: pedagogi in znanstveniki v senci zgodovinskih sprememb). Vyd. 1. Ur. A. Jensterle Doležalova, J. Honzak Jahić, A. Šurla. Praha: Filozoficka fakulteta Univerzity Karlovy. 405–411.
– –, 2014: Slovenščina v Srbiji: preteklost, sedanjost in prihodnost. Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Hotimir Tivadar. Ljubljana: Filozofska fakulteta. (50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture). 177–184.
– –, 2015: Poglavlja iz slovenačke kulture. Beograd: Filološki fakultet.
– –, 2011: Slovenske etnografske prvine v slovaropisju. Meddisciplinarost v slovenistiki. Ur. S. Kranjc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja, 30). 107–112.
Slavko GABER (ur.), 2006: Zakaj Finci letijo dlje? Nova Gorica: Educa, Melior.
Irena KUŽNIK, 2014: Motivacija za učenje slovenščine kot maternega in manjšinskega jezika pri pripadnikih manjšinske in nemanjšinske skupnosti v Srbiji. Mednarodno znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistike in slavistike: zbornik. Ur. Nina Ditmajer. Maribor: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 71–76.
Boris PATERNU, 2008: Trubarjeva prebuja individualne, nacionalne in globalne identitete. Slovenščina med kulturami. Ur. Miran Košuta. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.
Mirko RUPEL, 1951: Novo Trubarjevo pismo. Slavistična revija IV, 111–113.
Vlado SCHMIDT, 1986: Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v 16. stoletju. Simpozij Slovenci v evropski reformaciji šestnajstega stoletja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 203–211.
Elena TOMOVA, 2010: Protestantske teme pri poučevanju slovenskega jezika na Plovdivski univerzi v Bolgariji. Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva). Ur. Aleš Bjelčevič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja, 27). 261–264.
Tadej VIDMAR, 2010: Ideja vseživljenjskosti učenja pri slovenskih protestantih. Reformacija na slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva). Ur. Aleš Bjelčevič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja, 27). 265–274.
Alenka ŽBOGAR, 2010: Pouk književnosti slovenske reformacije za 21. stoletje. Reformacija na slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva). Ur. Aleš Bjelčevič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Obdobja, 27). 275–287.
Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.