Hungarian Parallels to the Anecdotal Style of Švejk
Povzetek
MADŽARSKE VZPOREDNICE ANEKDOTIČNEMU STILU V ŠVEJKU
Študija predstavlja vzporednice med madžarsko literarno anekdotično pripovedjo 20. stoletja in Švejkom. Predmet uvodnega dela analize so žanrovske komponente Haškovega romana, s katerimi želimo predstaviti prisotnost anekdotičnih posebnosti in njihove poetične funkcije. V nadaljevanju primerjamo anekdotične značilnosti v treh romanih madžarskega pisatelja Jenőja Józsija Tersánszkyja (Zgodba o svinčniku, Marci Kakuk, Legenda o zajčjem paprikašu) z rešitvami v Haškovem romanu
Prenosi
Literatura
Gergely ANGYALOSI, 1996: A költő hét bordája [The Poet’s Seven Ribs]. Debrecen: Latin Betűk.
František DANEŠ, 1993: The Language and Style of Hašek’s Novel ‘The Good Soldier Švejk’ from the Viewpoint of Translation. Studies in Functional Linguistics. Ed. by Jan Chloupek and Jiři Nekvapil. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company.
Péter HAJDÚ, 2005: Csak egyet, de kétszer. A Mikszáth-próza kérdései [Only one but twice. Questions on Mikszáth’s prose]. Budapest – Szeged: Gondolat—Pompeji.
Jaroslav HAŠEK, 1955: Osudy dobrého vojáka Švehja za světové vláky. Prague: PráceVydavatestvo Roh.
– –, 1985: The Good Soldier Švejk and his Fortunes in the World War. Transl. by Cecil Parrot, Bungay: Penguin Books.
Ian JOHNSTON, On Hašek’s The Good Soldier Švejk. http://www.zenny.com/svejkcentral/ (Download date: 21. 09. 2015.)
Thomas KOVACH, 1984: Hašek’s Good Soldier Švejk as a Picaresque Novel. Germano—Slavica 4/5, 251–261.
László RÓNAY, 1983: Tersánszky Józsi Jenő. Budapest: Gondolat.
Peter STEINER, 2000: The Desert of Bohemia. Czech Fiction and its Social Context. Ithaca: Cornell University.
Józsi Jenő TERSÁNSZKY, 1975: Három történet [Three Stories]. Budapest: Magvető.
– –, 1982: Viszontlátásra, drága—Legenda a nyúlpaprikásról [Goodbye, Dear – The Legend of the Rabbit Stew]. Budapest: Magvető.
– –, 1991: A margarétás dal [The Marguerite Song]. Budapest: Szépirodalmi.
Copyright (c) 2016 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.