Tvorjenke s pomenom nosilnika lastnosti v novejšem slovenskem besedju (na primeru NSL in SNB)

  • Ines Voršič Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.8.1.119–134.2015
Ključne besede: besedotvorje, izpridevniške izpeljanke, nosilnik lastnosti, neologizmi

Povzetek

Siloviti ekonomsko-politični in kulturni procesi so na prelomu tisočletja v slovensko okolje vnesli bistvene jezikovne spremembe, ki se zaradi sodobnih komunikacijskih okoliščin intenzivno vključujejo v vsakodnevno jezikovno rabo. Novi jezikovni pojavi vznikajo na vseh jezikovnih ravninah, dinamika razvoja pa je še najbolj razvidna na področju leksike. Prispevek z obrazilnomorfemskega in semantičnega vidika obravnava neologizme s pomenom nosilnika lastnosti in predstavlja aktualna tipična obrazila omenjene pomenske skupine

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Ines Voršič, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: vorsic.ines@gmail.com

Literatura

Anton BAJEC, 1950: Besedotvorje slovenskega jezika I, Izpeljava slovenskih samostalnikov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Aleksandra BIZJAK KONČAR, Marko SNOJ, 2012: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Božo ĆORIĆ, 1996: O sufiksalnoj univerbaciji u srpskom jeziku. Srpski jezik 1/1–2, 60–64.
Rajna DRAGIĆEVIĆ, 2011: Leksika kvalifikovana kao individualna u srpskim deskriptivnim rečnicima. Leksikologija. Onomastika. Sintaksa. Zbornik u čast Gordani Vuković. Ur. S. Pavlović, V. Ružić. Novi Sad: Filozofski fakultet. 47–59.
Alenka GLOŽANČEV, Primož JAKOPIN, Mija MICHELIZZA, Lučka URŠIČ, Andreja ŽELE, 2009: Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Peter HOHENHAUS, 2005: Lexicalization and Institutionalization. Handbook of Word-formation. Studies in Natural Language and linguistic Theory. Ur. P. Štekauer, R. Lieber. Berlin, Dordrecht, Heidelberg, Norwell: Springer. 353–373.
Vesna MUHVIĆ-DIMANOVSKI, 2005: Neologizmi. Problemi teorije i primjene. Zagreb: Zavod za lingvistiku Filozofskoga fakulteta Sveučilišta u Zagrebu.
Đorđe OTAŠEVIĆ, 1997: Univerbacija. Naš jezik XXXII/1–2. 52–63.
Maks PLETERŠNIK, 1984–1985: Slovensko-nemški slovar (1894–1895). Transliterirana izdaja na plošči CD-ROM. Ur. M. Furlan idr. Ljubljana: Založba ZRC 2009.
Ivor RIPKA, Mária IMRICHOVÁ, 2011: Kapitoly z lexikológie a lexikografie. Prešov: Prešovská univerzita v Prešove.
Rikard SIMEON, 1969: Enciklopedijski rječnik lingvističkih naziva. Zagreb: Matica hrvatska.
Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki. Elektronska izdaja na plošči CD-ROM. Ljubljana 1998.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 1994: Prvostopenjske izpridevniške tvorjenke: doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Amela ŠEHOVIĆ, 2012: Univerbacija u bosanskom jeziku. Tvorba reči i njeni resursi u slovenskim jezicima: zbornik radova sa četrnaeste međunarodne naučne konferencije Komisije za tvorbu reči pri Međunarodnom komitetu slavista. Ur. Rajna Dragićević. Beograd: Filološki fakultet. 407–417.
Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ.
– –, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Ada VIDOVIČ MUHA, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. 2. razširjena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Objavljeno
2020-10-27
Kako citirati
Voršič I. (2020). Tvorjenke s pomenom nosilnika lastnosti v novejšem slovenskem besedju (na primeru NSL in SNB). Slavia Centralis, 8(1), 119–134. https://doi.org/10.18690/scn.8.1.119–134.2015
Številka
Letn. 8 Št. 1 (2015)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2015 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)