Prekmurski členki v Pleteršnikovem slovarju
Povzetek
Prispevek obravnava prekmurske členke v Pleteršnikovem slovarju in ostalih relevantnih popisih besedja ter v izbranih besedilih prekmurskega knjižnega jezika. Tipično prekmurski je le ešče. Nekateri členki so značilni za celoten vzhodnoslovenski prostor. Drugi se pojavijo tudi v kajkavščini. Od osrednjeslovenskih in sodobnih slovenskih knjižnih členkov se prekmurski členki razlikujejo leksikalno, glasoslovno in besedotvorno. Etimološko so blizu praslovanskim variantam.
Prenosi
Literatura
– –, 2014a: Poudarni in modalni členki v slovenskih pridigah in pasijonski igri konca 17. in začetka 18. stoletja. Fiatal szlavisták Budapesti nemzetközi konferenciája II. Ur. Aleksander Urkom. Budapest: István Lukács. 5–10.
– –, 2014b: Te pa po štajersko – besedi pa in te v delih Petra Dajnka in v slovenskogoriškem narečju. Philoslovenica. Mednarodno znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistike in slavistike. Ur. Nina Ditmajer. Maribor: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Maribor. 33–43.
– –, 2014c: Pet vrst členkov v slovenskih pogovorih in dramatiki med 17. in 19. stoletjem. [Prispevek za mednarodno znanstveno srečanje mladih Slavistov. Budimpešta, 2014. V postopku objave.]
Hans ALTMANN, 1976: Die Gradpartikeln im Deutschen. Tübingen: Niemeyer.
Anton BAJEC, 1954: Prislovni paberki. Slavistična revija 5/7, 195–226.
Ivana ČERNELIČ, 1993: O delitvi členkov. Vprašanja slovarja in zdomske književnosti.
Ur. Milena Hajnšek Holz. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. 213–227.
Aleksandra IVANŠEK, 2009: Leksika tradicionalnih in prazničnih jedi, običajev in kmečkih opravil v Bakovcih. Diplomsko delo. Mentorici Vera Smole in Mojca Horvat. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Marko JESENŠEK, 1992: Jezikovni sistemi v slovenskem (alpskem in panonskem) govornem območju. Jezik in slovstvo 37/7, 173–181.
– –, 2007: Cafovo jezikoslovno delo in zbirka besed iz Frama. Besedje slovenskega jezika. Ur. Marko Jesenšek idr. Maribor: Slavistično društvo Maribor. (Zora 50). 177–199.
– –, 2013: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 90).
Mihaela KOLETNIK, 1995: Severozahodni goričanski govori. Magistrsko delo. Mentorici Zinka Zorko in Martina Orožen. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
– –, 2001: Slovenskogoriško narečje. Maribor: Slavistično društvo Maribor. (Zora 12).
František KOPEČNÝ idr., 1980: Etimologicky slovnik slovanskych jaziku. Praha: Academia.
Tomo KOROŠEC, 2009: Členki v Trubarjevem Katekizmu 1550. Slavistična revija (Trubarjeva številka), 222–230.
Darja MARKOJA, 2004: Oblikoslovna podoba besedil prekmurskega knjižnega jezika od 18. do 20. stoletja. Magistrsko delo. Mentorica Irena Orel. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jožica NARAT, 1998: Oznaka ogr. v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju. Vatroslav Oblak. Ur. Alenka Šivic Dular. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik. (Obdobja 17). 167–181.
– –, 2005: Cafove prekmurske besede v Pleteršniku. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost. Ur. Jože Vugrinec. Murska Sobota: Solidarnost. 99–129.
Martina OROŽEN, 2003: Razvoj slovenske jezikoslovne misli. Maribor: Slavistično društvo Maribor. (Zora 26).
Bernard RAJH, 1998: Knjižnojezikovno delo Petra Dajnka kot poskus standardizacije vzhodnoslovenskega narečja. Doktorsko delo. Mentorici Zinka Zorko in Martina Orožen. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Suzana RAJNAR, 1998: Prekmurski govori na Goričkem. Magistrsko delo. Mentorica Zinka Zorko. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jakob ŠOLAR, 1958: Vloga in mesto členka tudi. Jezik in slovstvo 3/4, 158–161.
– –, 1959: Veznik in. Jezik in slovstvo 5/2, 14–18.
Natalija ULČNIK, 2009: Začetki prekmurskega časopisja. Besedje Agustičevega časopisa Prijatel. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske
jezike in književnosti. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 67).
Drago UNUK, 1995: Zahodni prleški govori. Magistrsko delo. Mentorici Zinka Zorko in Martina Orožen. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Copyright (c) 2015 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.