Temeljna načela i postupci u pretvaranju sirove dijalektološke građe u znanstveni rječnik

  • Đuro Blažeka University of Zagreb – Department of Čakovec, Faculty of Education
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.3.2.54–73.2010
Ključne besede: kajkavsko narečje, govor Svetega Đurđa, narečna leksikografija, zbiranje in obdelava gradiva, koncept slovarske iztočnice

Povzetek

Avtor predstavlja svoje izkušnje pri pisanju znanstvenega narečnega slovarja, ki je nastajal na osnovi surovega gradiva ljubiteljskih zbiralcev besedja. Sprva navaja pomanjkljivosti tovrstnega gradiva in postopke prevpraševanja, popravljanja in odstranjevanja, zatem razpravlja o postopkih širjenja zbranega gradiva ter vse skupaj ponazarja s primeri iz Rječnika govora Svetog Đurđa (Rječnik ludbreške Podravine), ki ga je sestavil skupaj s Stjepanom Belovićem, učiteljem in ljubiteljem svojega rodnega kajkavskega govora. Zaključuje, da lahko prvovrsten znanstveni slovar nastane le v sodelovanju med nestrokovnjakom in strokovnjakom, pri čemer prvi nikakor nima samo stranske vloge.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Đuro Blažeka, University of Zagreb – Department of Čakovec, Faculty of Education

Zagreb, Hrvaška. E-pošta: djuro.blazeka@vus-ck.hr

Literatura

Branimir BELAJ, 2001: Prototipno-kontekstualna analiza povratnih glagola u hrvatskom jeziku. Zagreb: Suvremena lingvistika 51–52, 1–11.
Stjepan BELOVIĆ, 2008: Zavičajni sentimenti. Ludbreg.
Stjepan BELOVIĆ – Đuro BLAŽEKA, 2009: Rječnik Svetog Đurđa (Rječnik ludbreške Podravine). Zagreb: Učiteljski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.
Đuro BLAŽEKA, 1998: Govor Preloga. magistarski rad u rukopisu, Zagreb: Filozofski fakultet u Zagrebu.
– –, 2000: Govor Svetoga Petra kraj Ludbrega. Zagreb: Kaj VI, 35–46.
– –, 2003: Govor Jalžabeta. Kaj 4/5 2003., Zagreb, str. 55–70.
– –, 2008: Međimurski dijalekt (Hrvatski kajkavski govori Međimurja). Čakovec, Matica hrvatska.
Dalibor BROZOVIĆ, 2004. O dijalektologiji kao jezikoslovnoj disciplini. Zagreb: Suvremena lingvistika 57–58, 1–12.
Josip HAMM, 1952: Sekundarno ije na zapadnom hrvatskom području. Zagreb: Jezik I, 39–44.
Stjepan IVŠIĆ, 1936: Jezik Hrvata kajkavaca. Zagreb: Ljetopis JAZU XLVIII, Zagreb – u ovom radu korišten je pretisak koji je 1996. objavila Matica hrvatska u Zaprešiću.
Tomislav LIPLJIN, 2002: Rječnik varaždinskoga kajkavskog govora. Varaždin.
Mijo LONČARIĆ, 1989: Istraživanje govora u ludbreškom kraju. Zagreb: Rasprave Zavoda za hrvatski jezik XV., 121–128.
– –, 2005: Kerstnerov jezik i ludbreški govor: u Kajkaviana & alia (Ogledi o kajkavskim i drugim hrvatskim govorima). Čakovec: Zrinski, 218–231.
Vlado NARTNIK, 1993: Obravnava naglasnih dvojnic v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Zagreb: Rječnik i društvo – Zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji. HAZU, 271–274.
Marija OMAZIĆ, 2002: O poredbenom frazemu u engleskom i hrvatskom jeziku. Osijek: Jezikoslovlje 3. 1–2, 99–129.
Bernardina PETROVIĆ, 2005: Sinonimija i sinonimičnost u hrvatskom jeziku. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada.
Mijo SABOL, 2004: Rječnik kajkavskih riječi Đelekovca i okolice: kak so govorili naši stari. Koprivnica: Vlastita naknada.
Petar ŠIMUNOVIĆ, 2009: Rječnik bračkih čakavskih govora. Zagreb: Golden marketing; Tehnička knjiga.
Antun ŠOJAT, 1985: Zasade rječnika hrvatskih kajkavskih govora. Zagreb: Hrvatski dijalektološki zbornik VII, 337–361.
Branka TAFRA, 1995: Jezikoslovna razdvojba. Zagreb: Matica hrvatska.
– –, 2005: Od riječi do rječnika. Zagreb: Školska knjiga.
Ivan VEČENAJ – Mijo LONČARIĆ, 1997: Rječnik Gole. Zagreb.
Milan ŽEGARAC-PEHARNIK, 2003: Mali tematski rječnik samoborskoga kajkavskog govora. Samobor.
Objavljeno
2020-10-14
Kako citirati
Blažeka Đuro. (2020). Temeljna načela i postupci u pretvaranju sirove dijalektološke građe u znanstveni rječnik. Slavia Centralis, 3(2), 54–73. https://doi.org/10.18690/scn.3.2.54–73.2010
Številka
Letn. 3 Št. 2 (2010)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2010 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.