Seméma "zámku" v slovanských čarovných rozprávkach
Povzetek
V prispevku se osredotočamo na gradivno identifikacijo in osnovno tipološko klasifikacijo semantema grad v slovanskih pravljicah. Na osnovi medbesedilnega in medkulturnega soočenja skušamo razkriti bistvena načela upodabljanja gradu, tj. ugotoviti, v katerih pripovednih situacijah in predmetno-motivskih konstelacijah je izbrani semantem ikoniziran, ter razjasniti njegovo funkcijo in arhetipski pomen v metaforiki slovanskih pravljic. Predpostavljamo, da grad v svetu pravljic in magičnih zgodb predstavlja svojevrsten in ugleden topos, ki je sestavni del potovanja literarnega lika (Campbell) oz. njegove iniciacije (Propp, Hodrová) ali individualizacije (Jung, Hollis, Bettelheim). Prispevek predstavlja osnovni pregled obravnavane tematike.
Prenosi
Literatura
Joseph CAMPBELL, 2000: Tisíc tváří hrdiny. Praha: Portál.
Robert Ernst CURTIUS, 1998: Evropská literatura a latinský středověk. Praha: Triáda.
Jožica ČEH STEGER, 2014: Idilični prostori kot drugi prostori v pripovedni prozi Pavline Pajk. Slavia Centralis 7/1, 73–85.
Mariana ČECHOVÁ, 2017: Arcinaratív/arcitext – tematický algoritmus – arcitextuálna tematológia. Litikon 2/1, 278–282.
– –, 2019: Ikonizácia pádu a vzostupu v arcinaratívoch popoluškinho typu. Bratislava: Veda.
– –, 2016: Osnovné tematické algoritmy v slovesnom umení (s intersemiotickými a interdisciplinárnymi presahmi). Nitra: Univerzita Konštantína Filozofa v Nitre.
Mariana ČECHOVÁ, Ľubomír PLESNÍK, 2016: Tematické algoritmy a existenciálne stratégie v Oceáne príbehov. Nitra: Univerzita Konštantína Filozofa v Nitre.
Nikola DANIŠOVÁ, 2021: Marginálie k figúre šibala v arcinaratívoch. Tematologicko-kultúrne súvislosti. Nitra: Univerzita Konštantína Filozofa v Nitre.
Lubomír DOLEŽEL, 2003: Heterocosmica: Fikce a možné světy. Praha: Karolinum.
Mircea ELIADE, 2004: Obrazy a symboly. Brno: Computer Press.
Ľubomír GÁBOR, 2015: Formy, prejavy a mytologické aspekty hraníc v ľudovej rozprávke. Slavica Slovaca 50/2, 116–131.
Daniela HODROVÁ, 1977: Poetika míst: kapitoly z literární tematologie. Jinočany: H&H.
– –, 2014: Román zasvěcení. Praha: Malvern.
Jurij LOTMAN, 1990: Štruktúra umeleckého textu. Bratislava: Tatran.
Richard MÜLLER, Pavel ŠIDÁK, 2012: Slovník novější literární teorie. Praha: Academia.
Vladimir Jakovlevič PROPP, 1999: Morfologie pohádky a jiné studie. Jinočany: H&H.
Jutka RUDAŠ, 2009: Literatura – kultura – (kon)tekst. Slavia Centralis 2/2, 193–200.
Hans Jőrg UTHER, 2011: The Types of International Folktales. A Classification and Bibliography. Part I. Animal Tales, Tales of Magic, Religious Tales and Realistic Tales, with an Introduction. Helsinki: Academia Scientiarum Fennica.
Copyright (c) 2022 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.