O liczbie podwójnej w wybranych polskich tłumaczeniach słoweńskiej prozy

  • Monika Gawlak Univerza v Šleziji, Fakulteta za humanistiko
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.14.2.248–257.2021
Ključne besede: prevajanje v poljščino, dvojina, slovenska proza, kulturni transfer, Joanna Pomorska

Povzetek

Prispevek obravnava poskuse prenosa pomena, ki je prisoten v slovnični kategoriji dvojine, na podlagi izbranih prevodov slovenske proze, prevedene v poljščino. Prevajalci izbirajo različne rešitve: redukcijo v množino – posledično se spremenijo slovnične in pomenske informacije; uvedbo pojasnil o prisotnosti dvojine ali zamenjavo/substitucijo in razlago. Uvajanje prevajalčevih informacij o dvojini prispeva k transkulturnemu procesu, v katerega je vključen prevod. Predstavlja sled srečanja dveh različnih slovničnih sistemov in ustvarja transkulturno razsežnost prevoda in prevajanja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Monika Gawlak, Univerza v Šleziji, Fakulteta za humanistiko

Sosnowiec, Poljska. E-pošta: monika.gawlak@us.edu.pl

Literatura

Edward BALCERZAN, 2009: Tłumaczenie jako wojna światów. Poznań: Wydawnictwo Naukowe UAM.
Maria BIOLIK, 2016: Końcówki dawnej liczby podwójnej czasowników w dialekcie warmińskim (na podstawie felietonów Seweryna Pieniężnego „Kuba spod Wartemborka gada”). Prace Językoznawcze 18/2, 5–18.
Marcel COHEN, 1956: Pour une sociologie du langage. Paris. 136, 138, 166.
Aleksandra DERGANC, 2006: Nekatere značilnosti dvojine v slovenščini. Slovensko jezikoslovje danes = Slovenian linguistics today. Ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije zbirka Slavistična revija.
Polona GLAVAN, 1998: Pravzaprav. Čas kratke zgodbe. Antologija slovenske kratke zgodbe. Ur. T. Virk. Ljubljana: Beletrina.
Polona GLAVAN, 2009. Tak naprawdę. Prev. E. Ziewiec. Noc w Lublanie. Antologia współczesnej krótkiej prozy słoweńskiej. Gdańsk: Międzymorze.
Wilhelm von HUMBOLDT, 2002: O liczbie podwójnej. O myśli i mowie. Wybór pism z teorii poznania, filozofii dziejów i filozofii języka. Prev. E. M. Kowalska. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN. 358–388.
Franc JAKOPIN, 1966: Slovenska dvojina in jezikovne plasti. Jezik in slovstvo 4, 98.
Drago JANČAR, 1997: Drwiące żądze. Prev. J. Pomorska. Warszawa: Niezależna Oficyna Wydawnicza NOWA.
Drago JANČAR, 1993: Posmehljivo poželenje. Celovec-Salzburg: Založba Wieser. 144.
Rado L. LENČEK, 1982: On Poetic Functions of the Grammatical Category of Dual. Studies in Slavic and General Linguistics Vol. 2, South Slavic and Balcan Linguistics. 193–214.
Antoine MIELLET, 1934: Introduction à l’étude comparative des langues indo-européennes. Paris. 424–425.
Anna MUSZYŃSKA VIZINTIN, 2012: Kultura, gramatyka i uczucia. O interpretacyjnej funkcji liczby podwójnej w języku słoweńskim. Kultura w stanie przekładu. Translatologia – komparatystyka – transkulturowość. Ur. W. Bolecki, E. Kraskowska. Warszawa: IBL.
Stanisław ROSPOND, 2005: Gramatyka historyczna języka polskiego. Warszawa: PWN.
Elżbieta TABAKOWSKA, 2002: Bariery kulturowe są zbudowane z gramatyki. Przekład – język – kultura. Ur. R. Lewicki. Lublin: Wydawnictwo Uniwersytetu Marii Curie-Skłodowskiej.
Anna WIERZBICKA, 1999: Etnoskładnia i filozofia gramatyki. Prev. K. Korżyk. Język – umysł – kultura. Ur. J. Bartmiński. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN. 341–404.
Objavljeno
2021-10-18
Kako citirati
Gawlak M. (2021). O liczbie podwójnej w wybranych polskich tłumaczeniach słoweńskiej prozy. Slavia Centralis, 14(2), 248–257. https://doi.org/10.18690/scn.14.2.248–257.2021
Številka
Letn. 14 Št. 2 (2021): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2021 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.