Predstavitev prekmurskih rokopisnih pridig iz 1. polovice 20. stoletja
Povzetek
V prispevku so predstavljene pred nekaj leti odkrite prekmurske rokopisne pridige, ki so bile najdene v Martjancih pri sorodnici pokojnega župnika Andreja Berdena. Gre za katoliške pridige, pisane za nedelje in praznike. Vseh skupaj je več kot petsto; pisali so jih različni avtorji. Nastajale so na prelomu iz 19. v 20. stoletje, okvirno do 30. let 20. stoletja, po različnih prekmurskih župnijah – največ jih je iz črenšovske in martjanske. Pridige dopolnjujejo zgodbo o razvoju prekmurskega jezika v Katoliški cerkvi, njihova najdba pa potrjuje, da si cerkvena književnost v Prekmurju zasluži nadaljnje raziskovanje.
Prenosi
Literatura
Biblija.net – Sveto pismo na internetu. Dostop 10. 2. 2020 na http://www.biblija.net.
Előd DUDÁS, 2012: Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa. Jezikoslovni zapiski 2/18, 149–165.
Gizella HOZIAN, 1972: Sad ljubezni do Boga in domovine. Zgodovinski uvod napisal Ivan Zelko. Murska Sobota: samozaložba.
Kronika župnije sv. Križa v Črensovcih. Hrani Župnija Črensovci. (V rokopisu).
Marko JESENŠEK, 2013: Besedoslovne lastnosti prekmurskega jezika (na primeru Küzmičevega abecednika ABC kni’sicza na národni soul haszek, 1790). Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Zora, 90). 208–217.
– –, 2018: Prekmurski jezik v Temlinovem in Kardoševem prevodu Malega katekizma. Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Zora, 129). 70–85.
– –, 2018: Prekmurski jezik v Ivanocyjevi pridigi iz leta 1883 Na dén sv. Floriana. Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Zora, 129). 120–136.
Jožef KLEKL, 1914: Glási. Novine 31, 3. (2. 8. 1914).
– –, 1914: Zlata meša v Cerensovcih. Novine 39, 3. (27. 9. 1914).
– –, 1915: Pismo črensovskih črnovojnikov od srbske mejé. Novine 10, 3. (7. 3. 1915).
– –, 1915: Nova mesa v Cserensovcih. Novine 29, 2. (18. 7. 1915).
– –, 1917: Dom i svet. – Glási. Novine 18, 3. (6. 5. 1917).
– –, 1917: †Vugrinčič Boldižar, zlatomešnik. Novine 19, 1–2. (13. 5. 1917).
Mihaela KOLETNIK (in Mojca HORVAT), 2008: Narečna podoba Prekmurja. Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. (Zora, 60). 9–16.
– –, 2010: Prekmurje Agricultural Terminology in the Dolinsko Region. Slavia Centralis 3/1, 18–34.
Franc KUZMIČ, b. l.: Vezi med Gradiščanskim in Prekmurjem. Dostop 25. 3. 2020 na http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/gradivo/gradiscanska.
Mikloš KÜZMIČ, 1804: Szvéti Evangyeliomi. Drugi ponatis. V-Szombothelyi: Po Sieſs Antoni vu Leti.
Vilko NOVAK, 1972: Kajkavske prvine v prekmurski knjigi 18. stoletja. Slavistična revija 1/20, 95–103.
Martina OROŽEN, 1996: Košičev prispevek k zvrstnemu oblikovanju knjižne prekmurščine. Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 135–151.
– –, 2003: Svetniška imena v Küzmičevi Knigi molitveni (1846, 1904, 1914, 1931). Razvoj slovenske jezikoslovne misli. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 26). 279–299.
Slovenski šolski muzej. Dostop 25. 3. 2020 na http://www.ssolski-muzej.si/slo/aboutmuseum.php?page=11.
Jože SMEJ, 1997: Se je Mikloš Küzmič v svojem prevodu evangyeliomov res naslanjal na Štefana Küzmiča? Slavistična revija 45/3–4, 533–544.
Marijan SMOLIK, 1995: Liturgika: pregled krščanskega bogoslužja. Celje: Mohorjeva družba.
Ivan ŠKAFAR, 1970: Kovačičevi Spomini na Prekmursko iz leta 1893. Časopis za zgodovino in narodopisje 41/2, 321–352.
Anton VRATUŠA, 1974: Jezik Nouvoga Zákona in Szvéti Evangyeliomov. Zbornik Štefana Küzmiča. Ur. A. Leskovec, M. Medved, J. Ternar. Murska Sobota: Pomurska založba.
Jože VUGRINEC, 2005: Nahajališča sedmero knjig Mikloša Küzmiča. Pisec sedmerih luči: zbornik s simpozija o Miklošu Küzmiču. Ur. Lojze Kozar ml. Moravske Toplice: Občina; Murska Sobota: Pomurski naddekanat; Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. 87–104.
Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.