"What is the best language for Eastern Europe?" Lingua receptiva as a new approach in Slavic intercommunication research

  • Magdalena Steciąg University of Zielona Góra
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.12.2.85–95.2019
Ključne besede: lingua receptiva, vključujoča večjezičnost, slovanski jeziki, vzhodna Evropa

Povzetek

Kateri jezik je najboljši za Vzhodno Evropo? Lingua receptiva kot nov pristop v slovanskih raziskavah medsebojnih komunikacij

Namen prispevka je obravnavati pojem lingua receptiva kot nov pristop v slovanskih študijah medsebojnega komuniciranja, ki omogoča analizo medjezikovnih stikov z drugačne perspektive in ki presega tradicionalne strukturalistične ali glotodidaktične pristope. Večina raziskav o lingua receptivi je bila doslej izvedena v povezavi s skandinavskimi in z romanskimi jeziki. Obstajajo pa tudi primeri prvih raziskav, vezanih na slovanske jezike – prispevek predstavlja pregled njihovih temeljnih rezultatov, ob tem pa tudi konceptov, ki so se v njih razvili.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Magdalena Steciąg, University of Zielona Góra

Zielona Góra, Poland. E-mail: M.Steciag@ifp.uz.zgora.pl

Literatura

Ad BACKUS, Durk GORTER, Karlfried KNAPP, Rosita SCHJERVE-RINDLER, Jos SWANENBERG, Jan D. TEN THIJE, Eva VETTER, 2013: Inclusive Multilingualism: Concept, Modes and Implications. European Journal of Applied Linguistics 1, 179–215.
Daria BAHTINA-JANTSIKENE, 2013: Mind Your Languages: Lingua Receptiva in EstonianRussian Communication. Utrecht: Utrecht University Repository.
Roos BEERKENS, 2010: Receptive Multilingualism as a Language Mode in the Dutch-German Border Area. Münster: Waxmann Verlag GmbH.
Kürt BRAUNMÜLLER, 2008: On the Relevance of Receptive Multilingualism in a Globalised World: Theory, History and Evidence from Today’s Scandinavia. Hamburg: SBF.
Umberto ECO, 1995: The search for the perfect language. Oxford, Cambridge: Blackwell Publishers Ltd.
Stanisław GAJDA, 2013: Lingwistyka XXI wieku. Polonica 33, 5–13.
Charlotte GOOSKENS, Vincent J. VAN HEUVEN, Jelena GOLUBOVIĆ, Anja SCHÜPPERT, Femke SWARTE, Stefanie VOIGT, 2017: Mutual intelligibility between closely related languages in Europe. International Journal of Multilingualism 15/2, 2–25.
Einar HAUGEN E, 1962: Semicommunication: The language gap in Scandinavian. Explorations in Sociolinguistics. Ed. Stanley Lieberson, Bloomington: Mouton. 85–94.
Wojciech HOFMAŃSKI, 2012: Języki w kontakcie: Fenomen słowiańskiej komunikatywności. Slavia Occidentalis 69, 91–108.
Cornelia HÜLMBAUER, 2014: A matter of reception: ELF and LaRa compared. Applied Linguistics Review 1/5, 273–295.
Adam JAWORSKI, Crispin THURLOW, 2010: Language and Globalizing Habitus of Tourism: Towards a Sociolinguistics of Fleeting Relationships. Handbook of Language and Globalization. Ed. Norman Coupland. Oxford: Wiley, Blackwell. 255–286.
Nicolas OSTLER, 2010: The Last Lingua Franca: English Until the Return of Babel. Bloomsbury: Walker Books.
Alaistar PENNYCOOK, Emi OTSUJI, 2015: Metrolingualism. Language in the city. New York: Routledge.
Jochen REHBEIN, Olena ROMANIUK, 2014: How to check understanding across languages. An introduction into the Pragmatic Index of Language Distance (PILaD) usable to measure mutual understanding in receptive multilingualism, illustrated by conversations in Russian, Ukrainian and Polish. Applied Linguistics Review 1/5, 131–171.
Jochen REHBEIN, Jan D. TEN THIJE, Anna VERSCHIK, 2012: Lingua Receptiva (LaRa) – remarks on the quintessence of Receptive Multilingualism. International Journal of Bilingualism 3/16, 248–264.
Marian SLOBODA, Mira NÁBĚLKOVÁ, 2013: Receptive multilingualism in 'monolingual' media: managing the presence of Slovak on Czech websites. International Journal of Multilingualism 2/10, 196–213.
Magdalena STECIĄG, 2017: Lingua receptiva czy lingua franca? Pracownicy branży usługowoturystycznej o komunikacji czesko-polskiej na pograniczu (badanie ankietowe). Studia et Documenta Slavica 4, 59–75.
Bogdan WALCZAK, 2016: Globalizacja językowa – przemiany i prognozy. Globalizacja a przemiany języków słowiańskich. Eds. Halina Kurek, Małgorzata Święcicka, Monika Peplińska. Bydgoszcz: Wydawnictwo Pejzaż. 13–24.
МИХАИЛ ВИДЕНОВ, 2013: Езиковедски щрихи и етюди. София: Международно социолингви стическо дружество.
Objavljeno
2020-11-07
Kako citirati
Steciąg M. (2020). "What is the best language for Eastern Europe?" Lingua receptiva as a new approach in Slavic intercommunication research. Slavia Centralis, 12(2), 85–95. https://doi.org/10.18690/scn.12.2.85–95.2019
Številka
Letn. 12 Št. 2 (2019)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2019 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.