Minority writing: The case of Friuli-Venezia Giulia (Italy), Goriška and Coastal-Karst regions (Slovenia)
Povzetek
Furlanije Julijske krajine (Italija) ter Goriške in Obalno-kraške regije (Slovenija)
Prispevek obravnava literaturo narodnih in jezikovnih manjšin na slovensko-italijanskem mejnem območju (literatura Slovencev v Italiji, furlanska literatura ter literatura italijanske skupnosti v slovenski Istri), in sicer v deželi Furlaniji Julijski krajini (Italija) ter Goriški regiji in Obalno-kraški regiji (Slovenija), pri čemer ponuja razmislek o možnih nadgradnjah obstoječih metodoloških pristopov pri njeni obravnavi (preučevanje regionalne specifike literature, ki izhaja iz skupnega bivanjskega prostora avtorjev, ne glede na njihovo jezikovno in narodno pripadnost ter podobe tuje kulture v manjšinski literaturi) v smeri regionalno zasnovane primerjalne književnosti, katere izsledki bi lahko bili uporabni pri pouku književnosti na danem območju.
Prenosi
Literatura
Angelo ARA et al., 1982: Trieste: un’identità di frontiera. Torino: Eniaudi.
Walter BELARDI (ur.) et al., 1987: La poesia friulana del novecento. Roma: Bonacci.
David BANDELJ, 2009: Rod Lepe Vide: antologija sodobne poezije Slovencev v Italiji. Ljubljana: Študentska založba, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Manfred BELLER, 2007: Imagology, the cultural construction and literary representation of national characters: a critical survey. Amsterdam − New York: Rodopi.
Gilbert BOSETTI, 2000: Permanenza di una triestinità letteraria. Metodi e Ricerche, 109−134.
Lojzka BRATUŽ, 1997: Gorizia nella letteratura slovena: poesie e prose scelte. Gorizia: Goriška Mohorjeva družba.
Mira CENCIČ, 2008: Beneška Slovenija in njeni Čedermaci. Škofije: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske.
Aljoša PARIS CURAVIĆ, 2003: Sindrome da frontiera: i ricordi di uno sconosciuto. Firence: L’autore libri.
Roberto DAPIT, 2003: Nastajanje krajevnih knjižnih jezikov med Slovenci v Furlaniji. Slovenski knjižni jezik ‒ aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige; Mednarodni simpozij Obdobja ‒ metode in zvrsti, Ljubljana 5.‒7. december 2001. Ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 301‒312.
‒ ‒, 2008: Gradnikova Brda in odnosi s furlanskim svetom. Alojz Gradnik: pesnik Goriških Brd : zbornik z mednarodnega simpozija na Univerzi v Vidmu (19.‒20. aprila 2007): ob 125. obletnici rojstva in 40. obletnici pesnikove smrti. Ur. Fedora FerlugaPetronio. Trst: ZTT. 102‒113.
‒ ‒, 2013: Slovenščina in furlanščina: poskus primerjave jezikovnega načrtovanja. Večjezičnost in izobraževanje: izkušnje, rezultati in izzivi v prostoru med Italijo in Slovenijo. Ur. Roberto Dapit et al. Videm: Univerza, Mednarodni center za večjezičnost. 230‒257.
Darko DAROVEC, 2009: Kratka zgodovina Istre. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales.
Gianfranco D´ ARONCO, 1882: Nuova antologia della letteratura friulana. Udine: Ribis.
Elis DEGHENGHI OLUJIĆ (ur.) et al., 2006: Versi diversi: poeti di due minoranze. Koper: Italijanska unija.
Gilles DELEUZE et al., 1995: Kafka, za manjšinsko književnost. Ljubljana: Literarnoumetniško društvo Literatura.
Marjan DOLGAN, 2012: Prestolnica in središča slovenske književnosti. Slavistična revija (The capital and centre of Slovene Literature. Slavicist journal), 401‒414, 415‒429.
Marijan DOVIĆ, 2004: Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU.
Giorgio FAGGIN, 1987: La poesia friulana del novecento. La poesia friulana del novecento. W. Belardi et al., eds. Roma: Bonacci, 35‒81.
Jure GOMBAČ, 2005: Esuli ali optanti?: zgodovinski primer v luči sodobne teorije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Maurice HALBWACHS, 2001: Kolektivni spomin. Ljubljana: Studia humanitatis.
Zoltan JAN, 2001: Poznavanje slovenske književnosti v Italiji po letu 1945. Ljubljana: Rokus, Slavistično društvo Slovenije.
Franco JURI, 2008: Ritorno a Las Hurdes: guerre, amori, cicogne nere e istriani lontani. Castel Gandolfo (Roma): Infinito.
Marija JURIĆ PAHOR, 2004: Neizgubljivi čas: travma fašizma in nacionalsocializma v luči nuje po “obdobju latence” in transgeneracijske transmisije. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja, 38–64.
– –, 2012: Transkulturacija in kulturna hibridnost: dva ključna pojma postkolonialnih študijev kot izziv za proučevanje nacionalnih in etničnih identitet (Transculturation and cultural hybridity: two key notions of postcolonial studies as a challenge for the study of national and ethnic identities). Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja (Treatises and documents: journal of ethnic studies), 36‒65.
Marko JUVAN, 2005: Kulturni spomin in literatura. Slavistična revija, 379‒400.
Milica KACIN WOHINZ et al., 2000: Zgodovina Slovencev v Italiji 1866‒2000. Ljubljana: Nova revija.
Alessandra KERŠEVAN, 2003: Kratek zgodovinski opis furlanske književnosti. Dobrodošli v Furlaniji, 80. Kongres Furlansko filološko združenje. Ur. Enos Costantini. Udine: Società filologica friulana. 215−254.
Miran KOŠUTA, 1996: Krpanova sol: književni liki in stiki na slovenskem zahodu: študije in eseji. Ljubljana: CZ.
Branko MARUŠIČ, 2005: Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848–1899. Nova Gorica: Goriški muzej.
Vesna MIKOLIČ, 2006: Manjšinsko šolstvo. Med kulturami in jeziki. Ur. Vesna Mikolič et al. Koper: Annales. 29‒35.
Daniel-Henri PAGEAUX, 2008: Imagološke razprave. Ur. T. Smolej. Ljubljana: Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij.
Rienzo PELLEGRINI, 1981: Aspetti e problemi della letteratura in friulano nel secondo dopoguerra. Udine: Grillo.
Susanna PERTOTO et al., 2014: Jeziki in identitete v precepu: mišljenje, govor in predstave o identiteti pri treh generacijah maturantov šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Trst: SLORI.
Dušan PIRJEVEC, 1984: Evropa in Slovenci. Primerjalna književnost 2, 39‒49.
Marija PIRJEVEC, 2008: L’altra anima di Trieste: saggi, racconti, testimonianze, poesie. Trieste: Mladika.
Katia PIZZI, 2005: “Quale tristinità?”: glasovi in odmevi iz italijanskega Trsta (‘Quale triestinità?’: voices and echoes from Italian Trieste). Primerjalna književnost, 239‒249.
Raoul PUPO, 2005: Il lungo esodo. Istria: le persecuzioni, le foibe, l’esilio. Milano: Rizzoli.
Janez STRUTZ, 1996: Istrska polifonija – večjezičnost in literatura. Annales: anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin (annali del Litorale capodistriano e delleregioni vicine), 187‒196.
– –, 2006: Dialogue, polyphony, and system: on the issue of a history of the “small literatures” in the Alps-Adriatic region. Writing literary history: selected perspectives from Central Europe. Ur. Darko Dolinar idr. Frankfurt am Main: P. Lang. 237‒263.
Ana TOROŠ, 2011: Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Nova Gorica: Univerza.
‒ ‒, 2014: Triestinità and tržaškost: common points and differences. Slovene studies, 39‒54. Evelina Umek, 2010: Zlata poroka ali Tržaški blues. Trst: Mladika.
Russell Scott VALENTINO, 2001: Utopian dreams and the nostalgic impulse: Fulvio Tomizza’s Materada and the continuing istrian diasporic discourse. Ricerche sociali, 7‒19.
Zaira VIDAU, 2015: Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi: primer slovenske, furlanske in nemške skupnosti v deželi Furlaniji. Koper: Annales. Giacomo Vit (ur.) et al., 2002: Fiorita periferia: itinerari nella nuova poesia in friulano. Pasian di Prato: Campanotto.
‒ ‒, 2011: Tiara di cunfìn. Pordenone: Biblioteca civica.
Nives ZUDIČ ANTONIČ , 2012: Insegnare letteratura a scuola nell’ambito dell’italiano come L2. Annales: anali za istrske in mediteranske študije, 141‒156.
‒ ‒ (et al.), 2016: Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana. Koper: Italijanska unija.
Danila ZULJAN KUMAR, 2013: Language and identity: Slovenians and Friulians in Italy. Book of abstracts: Borders and identities conference. Rijeka. 32‒33.
Janja ŽITNIK SERAFIN, 2014: Migrantske in manjšinske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost. Vzgajati k različnosti: interdisciplinarna primerjalna raziskava med Italijo in Slovenijo. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. 213‒225.
Copyright (c) 2017 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.