Interpretationen der Aufklärung in zeitgenössischen ungarischen historischen Romanen

  • Gyula Laczházi Inštitut za madžarske literarne in kulturne študije
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.10.2.20–37.2017
Ključne besede: razsvetljenstvo, zgodovinski roman, napredek, habsburška monarhija, skrivna družba

Povzetek

Interpretacije razsvetljenstva v sodobnem madžarskem zgodovinskem romanu

Razprava z obravnavo sodobnih madžarskih zgodovinskih romanov, ki se dogajajo okoli leta 1800, išče odgovor na vprašanje, kako si je mogoče s perspektive sodobnosti razlagati dediščino razsvetljenstva. Pri analizi romanov Minervino skrivališče Lászla Mártona, Venerina pot Róberta Hásza in Nagačeni barbar Gergelya Péterfyja upošteva različne pojavne oblike kritičnega in afirmativnega odnosa do razsvetljenstva. Povečano zanimanje književnikov za čas okoli leta 1800, o katerem pričajo ti romani, je tesno povezano s sedanjimi debatami o razsvetljeni modernosti. Predstavitev tega obdobja v obravnavanih delih prispeva tudi k bogatitvi kulturnega spomina na preteklost. Analiza kaže, da se romani ne ločijo le tematsko, marveč tudi glede implicirane vloge bralca

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Gyula Laczházi, Inštitut za madžarske literarne in kulturne študije

Budimpešta, Madžarska. E-pošta: laczhazi.gyula@btk.elte.hu

Literatura

Amy J. ELIAS, 2001: Sublime Desire. History and Post-1960s Fiction. Baltimore, London: Johns Hopkins University Press.
Péter BÉNYEI, 1999: A történelmi regény műfajkonstituáló tényezőinek meghatározási kísérlete. Studia Litteraria Iuvenum 37, 55–89.
Dan DINER, 2010: Zeitenschwelle: Gegenwartsfragen an die Geschichte. München: Pantheon.
Éva ÓCSAI, 2005: A Lyrical Novel and its Filmic Adaptation. (Sándor Weöres: Psyché and Gábor Bódy: Narcissus and Psyche). TRANS. Internet-Zeitschrift für Kulturwissenschaften. Nr. 16.
Franz Leander FILLAFER, 2010: Rivalisierende Aufklärungen. Die Aufklärung und ihre Weltwirkung, Hg. Wofgang Hardtwig. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 123–168.
Gábor BOROS, 2016: „Felvilágosodás“, „előzmény“. Elmélkedések a megkövült (filozófiatörténeti metaforák felpuhításáról. A felvilágosodás előzményei Erdélyben és Magyarországon (1650–1750), szerk. Balázs Mihály, Bartók István. Szeged: SZTE Magyar Irodalmi Tanszék. 13–22.
Gergely LABÁDI, 2007: A magyar költő idegen messze földön. Márton László: Minerva búvóhelye. Forrás 39/2, 90–92.
Gergely PÉTERFY, 2016: Der ausgestopfte Barbar. Übersetzt von György Buda. Wien: Nischen.
János BATSÁNYI, 1953: Összes művei, I. kiad. Dezső Keresztury, Andor Tarnai. Budapest: Akadémiai.
John David PIZER, 2011: Imagining the Age of Goethe, 1970–2010. Rochester, NY: Camden House.
László MÁRTON 2008: Das Versteck der Minerva. Übersetzt von Eva Zádor und Wilhelm Droste. Wien, Bozen: Folio.
Heinz THOMA, 2016: Aufklärung. Handbuch Europäische Aufklärung: Begriffe, Konzepte, Wirkung. Hg. Heinz Thoma. Stuttgart: Metzler. 67–85.
Orsolya TÓTH, 2007: Clio búvóhelye. Márton László: Minerva búvóhelye. Jelenkor 50/7, 596.
Róbert HÁSZ, 2016: Le passage de Venus. Tr. Chantal Philippe. Paris: Viviane Hamy.
József SZAUDER, 1970: A XVIII. század és a felvilágosodás kutatásának feladatai. „Az estve“ és „Az álom“. Felvilágosodás és klasszicizmus. Budapest: Szépirodalmi. 5–56.
Objavljeno
2020-11-01
Kako citirati
Laczházi G. (2020). Interpretationen der Aufklärung in zeitgenössischen ungarischen historischen Romanen. Slavia Centralis, 10(2), 20–37. https://doi.org/10.18690/scn.10.2.20–37.2017
Številka
Letn. 10 Št. 2 (2017)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2017 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.