Jernej B. Kopitar and the Grammar Book of Ignac Kristijanović
Povzetek
JERNEJ B. KOPITAR IN SLOVNICA IGNACA KRISTIJANOVIĆA
Leta 1837 je v Zagrebu izšla zadnja slovnica kajkavskega knjižnega jezika Grammatik der kroatischen Mundart. Avtor slovnice I. Kristijanović ni težil k izvirnosti, temveč je iz različnih dostopnih virov sprejel, kar je bilo po njegovem mnenju koristno. Ker je bil navdušen nad Kopitarjevim jezikoslovnim znanjem in ugledom, je uporabljal tudi Kopitarjevo slovnico Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808). Članek analizira Kristijanovićevo slovnico in skuša identificirati Kopitarjev vpliv, razpravlja pa tudi o Kopitarjevi recenziji Kristijanovićeve slovnice.
Prenosi
Literatura
Josip ĐURKOVEČKI, 1826: Jezičnica horvatsko-slavinska za hasen Slavincev i potreboču ostaleh stranskoga jezika narodov. Kroatisch-Slavische Sprachlehre zum Nutzen der Slavonier und Gebrauche der übrigen auswärtigen Nationen. Budapest.
Jernej Bartolomej KOPITAR, 1808: Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark. Ljubljana.
Franz KORNIG, 1795: Kroatische Sprachlehre oder Anweisung für Deutsche, die kroatische Sprache in kurzer Zeit gründlich zu erlernen, nebst beigefügten Gesprächen und verschiedenen Übungen. Zagreb.
Ignac KRISTIJANOVIĆ, 1837: Grammatik der kroatischen Mundart. Zagreb.
Ivan KUKULJEVIĆ, 1875: Prinesci za povijest književnosti hrvatske. Arkiv za povjestnicu jugoslavensku 12, 51–110.
Josip Ernest MATIJEVIĆ, 1810: Horvacka gramatika oder Kroatische Sprachlehre zum Gebrauche aller jener, besonders der Deutschen Kroatiens Einwohner, welche Lust haben, die kroatische Sprache gründlich zu erlernen, von einem Menschenfreunde verfasst und herausgegeben. Zagreb.
Franz MIKLOŠIČ, 1857: Barth. Kopitars kleinere Schriften. Vienna.
Tomaš MIKLOUŠIĆ, 1819: Stoletni kalendar. Zagreb.
– –, 2006: Stoletni kalendar. Jastrebarsko: Grad Jastrebarsko.
Ignaz SZENTMÁRTONY, 1783: Einleitung zur kroatischen Sprachlehre für Teutsche. Varaždin.
Ignacije SZENTMÁRTONY, 2014: Uvod u nauk o horvatskome jeziku. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
Ivan VITKOVIĆ, 1779: Gründe der Croatischen Sprache zum Nutzen der deütschen Jugend verfasset. Manuscript.
_____________________________________
Željka BRLOBAŠ, 2008: Opis glagolskoga vida u gramatikama hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 34, 39–60.
Vladimir HORVAT, 2004: Kristijanović i Kopitar. Radovi za znanstveni rad HAZU Varaždin 14/15, 195–203.
Alojz JEMBRIH, 1996: Kopitarove spekulacije o kajkavskom književnom jeziku u pismima Ignacu Kristijanoviću. Kajkavski zbornik. Izlaganja na Znanstvenom skupu o kajkavskom narječju i književnosti u Zlataru 1994. godine. Ed. Božidar. Zlatar: Narodno sveučilište Ivan Goran Kovačić. 9–23.
Alojz JEMBRIH, 2001: Kristijanović i njegovo mjesto u kajkavskome književnojezičnome krugu 19. stoljeća. Radovi za znanstveni rad HAZU Varaždin 12/13, 227–243.
Janko JURANČIČ, 1973: Dva malo poznata kajkavska gramatičara. Južnoslovenski filolog XXX/ 1–2, 357–367.
Platon KULAKOVSKI, 1894: Ilirizam. Varšava.
Rado L. LENCEK, 1996: Kopitarjevo razumevanje zgodovinskih silnic razvoja slovanskih pisanih jezikov. Kopitarjev zbornik. Mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994, Jernej Kopitar in njegova doba. Simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti. Ed. Jože Toporišič. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 11–22.
Mijo LONČARIĆ, 1996: Kopitar i hrvatski jezik. Kopitarjev zbornik. Mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994, Jernej Kopitar in njegova doba. Simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti. Ed. Jože Toporišič. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 327–336.
Jože POGAČNIK, 1978: Bartholomäus Kopitar Leben und Werk. München: Rudolf Trofenik.
Diana STOLAC, 1998: Deklinacija imenica u gramatici Ignaca Kristijanovića. Radovi zavoda za slavensku filologiju 32, 177–183.
Antun ŠOJAT, 2009: Kratki navuk jezičnice horvatske. Jezik stare kajkavske književnosti. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
Olga ŠOJAT, 1962: Život i rad Ignaca Kristijanovića. Rad JAZU 324, 63–115.
Barbara ŠTEBIH, 2002: Aneksni rječnik Ignaca Kristijanovića. Filologija 38/39, 239–256.
– –, 2005: Kajkavska gramatika Ivana Vitkovića. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 31, 329–353.
Barbara ŠTEBIH GOLUB, Nada VAJS VINJA, 2010: Analiza Prirečja (Sprichwörter) Ignaca Kristijanovića. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 36/1, 163–202.
Barbara ŠTEBIH GOLUB, 2012a: Ignac Kristijanović: Slovnica horvatskoga narječja. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
– –, 2012b: Tomaš Mikloušić i Ignac Kristijanović. Tomaš Mikloušić – zbornik radova. Ed. Alojz Jembrih, Barbara Štebih Golub. Jastrebarsko: Grad Jastrebarsko. 223–239.
– –, 2013: Kajkavski hrvatski književni jezik u 17. i 18. stoljeću. Povijest hrvatskoga jezika 3. Ed. Ante Bičanić, Radoslav Katičić, Josip Lisac. Zagreb: CROATICA. 221–263.
– –, 2014: Ignacije Szentmártony i Uvod u Nauk o horvatskome jeziku. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
– –, 2015a: Franjo Kornig i njegova Horvatska gramatika. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
– –, 2015b: Kajkavski hrvatski književni jezik u 19. stoljeću. Povijest hrvatskoga jezika 4. Ed. Ante Bičanić, Josip Lisac, Ivo Pranjković, Marko Samardžija. Zagreb: CROATICA. 113–159.
Jože TOPORIŠIČ, 1996: Kopitarjev slovanski svet v slovnici 1808/1809. Kopitarjev zbornik. Mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994, Jernej Kopitar in njegova doba. Simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti. Ed. Jože Toporišič. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 1–11.
Zlatko VINCE, 2002: Putovima hrvatskoga književnog jezika. Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske.
Copyright (c) 2017 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.