Prekmurski pisatelji v 18. stoletju
Povzetek
V razpravi so predstavljeni prekmurski pisatelji 18. stoletja, najprej evangeličanski (Temlin, Sever in Števan Küzmič), nato katoliška (Mikloš Küzmič in Čergič). Analizirane so jezikovne različice molitev očenaša, zdravemarije in apostolske vere (in pesmi M. Küzmiča ter Čergiča). Gre za ekumensko razsežnost in spoznanje, da so apostolska veroizpoved ter molitvi očenaš, zdravamarija pred jedjo in po njej skupne katoličanom in evangeličanom. Primerjajoč Avgustov zlati vek (Vergil, Ovid – omenja ju M. Küzmič –, Horac, Tibul, Properc) s slovenskimi prekmurskimi pisatelji, avtor ugotavlja, da je bilo 18. stoletje zlati vek za Prekmurje in prekmurski knjižni jezik.
Prenosi
Literatura
Mihal BARLA, 1823: Krscsanszke nôve peszmene knige szprávlene evangyelicsánszkim gmainam. V Soproni. (MS, 1778–4. 2. 1824, Kővágóőrs).
Mikloš KÜZMIČ, 1780: Krátka summa velikoga katekizmusa. V Soproni.
– –, 1783: Kniga molitvena. Sopron.
Števan KÜZMIČ, 1771: Nouvi zákon. V Halli Saxsonskoj.
NN, 1943: Katoliscanszki katekizmus. Budapest.
Vilko NOVAK, 2015: Slovar stare prekmurščine. Ljubljana: ZRC SAZU.
Mihael SEVER, 1747: Réd zvelicsánsztva. V Halli Saxonszkoj.
Jožef SMEJ, 1971: Dvestoletnica Küzmičevega prevoda Nove zaveze. V edinosti. Ekumenski zbornik. 46–54.
– –, 1976: Muza Mikloša Küzmiča. Murska Sobota: Pomurska založba.
– –, 1982: Simon Čergič, župnik in pesnik. Maribor: Škofijski ordinariat.
ŠTRKOV Jožek, 1999: S črvivoga prêčnjeka edne stare škrinje. Stopinje, 181.
Franc TEMLIN, 1715: Máli katechismus. Halle.
Šándor TERPLAN, 1848: Knige žoltarske. Kőszeg.
Franc UŠENIČNIK, 1933: Katoliška liturgika. V Ljubljani: Jugoslovanska knjigarna.
Copyright (c) 2016 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.