Nepotpune rečenice u književnoumjetničkom tekstu
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.9.2.39–50.2016Ključne besede:
nepopolni stavki, literarno besedilo, Mihailo Lalić, sintaktično-semantična analiza, stilistična analiza, stilPovzetek
NEPOPOLNI STAVKI V LITERARNEM BESEDILU
V prispevku je analiziran eden izmed postopkov ekspresivne skladnje, in sicer nepopolni stavki na primeru literarnega besedila. Raziskovalni korpus predstavljajo romaneskna dela (Svadba, Raskid, Lelejska gora, Ratna sreća in Tamara) enega najpomembnejših južnoslovanskih pisateljev druge polovice 20. stoletja, Mihaila Lalića. Njegova dela so prirejena za radijsko, televizijsko, filmsko in gledališko izvedbo, prevedena pa so npr. v ruski, francoski, nemški, angleški, ukrajinski, danski, češki, slovaški, romunski, albanski, turški, madžarski, slovenski, makedonski, poljski, armenski, litovski, bolgarski jezik. Upoštevajoč rabo in prisotnost eliptičnih stavkov v obravnavanih besedilih avtorica s pomočjo sintaktično-semantične in stilistične analize odgovarja na vprašanje, v kolikšni meri tovrstni stavki prispevajo k izgradnji slogovnih konstrukcij, ki bogatijo jezikovni izraz Mihaila Lalića in pripomorejo k njegovi izvirnosti.
Prenosi
Literatura
Jelena BAŠANOVIĆ-ČEČOVIĆ, 2013: Jezik i stil Janka Đonovića. Doktorska disertacija. Univerzitet Crne Gore, Filozofski fakultet. Nikšić.
Aleksandar BELIĆ, 1941: O jezičkoj prirodi i jezičkom razvitku. Beograd.
Rajka GLUŠICA, 2005: Neke jezičko-stilske odlike romana »Nevidbog« sa posebnim osvrtom na parcelaciju. Književno djelo Rista Ratkovića. Podgorica: CANU; Odjeljenje umjetnosti. (Knjiga 24). 34–53.
Jovan JERKOVIĆ, 1972: Jezik Jakova Ignjatovića. Novi Sad: Matica srpska, Budućnost.
Marina KATNIĆ-BAKARŠIĆ, 1999: Lingvistička stilistika. Open Society Institute.
– –, 2001: Stilistika. Sarajevo: Ljiljan.
Jasna MELVINGER, 1983: Rečenica sa redukcijom predikata i rečenica sa ekspresivnom pauzom u delima savremenih proznih pisaca. Suvremena lingvistika 7–8, 61–66.
Branislav OSTOJIĆ, 1968: Rečenice bez razvijenih glavnih dijelova u jeziku A. G. Matoša, Dobriše Cesarića i Dragutina Tadijanovića. Književnost i jezik XV1/1, 24–38.
Berniša PURIŠ, 2010/2011: Ekspresivna sintaksa u književnoumjetničkom tekstu. Post Scriptim 1, 24–29.
Milorad RADOVANOVIĆ, 1974: Neki sintaksički postupci karakteristični za jezik knjige Roman o Londonu Miloša Crnjanskog. Prilozi proučavanju jezika X, 1–48.
Zorica RADULOVIĆ, 1994: Jezik i stil Čeda Vukovića. Nikšić: Unireks.
Muhamed ŠATOR, 2013: Jezik i stil Maka Dizdara. Stolac.
Živojin STANOJČIĆ, 1987: Gramatika i jezik. Titograd.
Mihailo STEVANOVIĆ, 1979: Savremeni srpskohrvatski jezik, II. Gramatički sistemi i književnojezička norma. Beograd: Naučna knjiga.
Savo STEVOVIĆ, 1997: Jezik Ćamila Sijarića sa osvrtom na dijalekatsku osnovu. Podgorica: Unireks.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2016 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.