Nepotpune rečenice u književnoumjetničkom tekstu

  • Nataša Jović Univerza v Črni Gori, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.9.2.39–50.2016
Ključne besede: nepopolni stavki, literarno besedilo, Mihailo Lalić, sintaktično-semantična analiza, stilistična analiza, stil

Povzetek

NEPOPOLNI STAVKI V LITERARNEM BESEDILU

V prispevku je analiziran eden izmed postopkov ekspresivne skladnje, in sicer nepopolni stavki na primeru literarnega besedila. Raziskovalni korpus predstavljajo romaneskna dela (Svadba, Raskid, Lelejska gora, Ratna sreća in Tamara) enega najpomembnejših južnoslovanskih pisateljev druge polovice 20. stoletja, Mihaila Lalića. Njegova dela so prirejena za radijsko, televizijsko, filmsko in gledališko izvedbo, prevedena pa so npr. v ruski, francoski, nemški, angleški, ukrajinski, danski, češki, slovaški, romunski, albanski, turški, madžarski, slovenski, makedonski, poljski, armenski, litovski, bolgarski jezik. Upoštevajoč rabo in prisotnost eliptičnih stavkov v obravnavanih besedilih avtorica s pomočjo sintaktično-semantične in stilistične analize odgovarja na vprašanje, v kolikšni meri tovrstni stavki prispevajo k izgradnji slogovnih konstrukcij, ki bogatijo jezikovni izraz Mihaila Lalića in pripomorejo k njegovi izvirnosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Nataša Jović, Univerza v Črni Gori, Filozofska fakulteta

Nikšić, Črna Gora. E-pošta: natasaj@ac.me

Literatura

O. V. ALEKSANDROVA, 1984: Problemy ekspressivnogo sintaksisa. Moskva.
Jelena BAŠANOVIĆ-ČEČOVIĆ, 2013: Jezik i stil Janka Đonovića. Doktorska disertacija. Univerzitet Crne Gore, Filozofski fakultet. Nikšić.
Aleksandar BELIĆ, 1941: O jezičkoj prirodi i jezičkom razvitku. Beograd.
Rajka GLUŠICA, 2005: Neke jezičko-stilske odlike romana »Nevidbog« sa posebnim osvrtom na parcelaciju. Književno djelo Rista Ratkovića. Podgorica: CANU; Odjeljenje umjetnosti. (Knjiga 24). 34–53.
Jovan JERKOVIĆ, 1972: Jezik Jakova Ignjatovića. Novi Sad: Matica srpska, Budućnost.
Marina KATNIĆ-BAKARŠIĆ, 1999: Lingvistička stilistika. Open Society Institute.
– –, 2001: Stilistika. Sarajevo: Ljiljan.
Jasna MELVINGER, 1983: Rečenica sa redukcijom predikata i rečenica sa ekspresivnom pauzom u delima savremenih proznih pisaca. Suvremena lingvistika 7–8, 61–66.
Branislav OSTOJIĆ, 1968: Rečenice bez razvijenih glavnih dijelova u jeziku A. G. Matoša, Dobriše Cesarića i Dragutina Tadijanovića. Književnost i jezik XV1/1, 24–38.
Berniša PURIŠ, 2010/2011: Ekspresivna sintaksa u književnoumjetničkom tekstu. Post Scriptim 1, 24–29.
Milorad RADOVANOVIĆ, 1974: Neki sintaksički postupci karakteristični za jezik knjige Roman o Londonu Miloša Crnjanskog. Prilozi proučavanju jezika X, 1–48.
Zorica RADULOVIĆ, 1994: Jezik i stil Čeda Vukovića. Nikšić: Unireks.
Muhamed ŠATOR, 2013: Jezik i stil Maka Dizdara. Stolac.
Živojin STANOJČIĆ, 1987: Gramatika i jezik. Titograd.
Mihailo STEVANOVIĆ, 1979: Savremeni srpskohrvatski jezik, II. Gramatički sistemi i književnojezička norma. Beograd: Naučna knjiga.
Savo STEVOVIĆ, 1997: Jezik Ćamila Sijarića sa osvrtom na dijalekatsku osnovu. Podgorica: Unireks.
Objavljeno
2020-10-29
Kako citirati
Jović N. (2020). Nepotpune rečenice u književnoumjetničkom tekstu. Slavia Centralis, 9(2), 39–50. https://doi.org/10.18690/scn.9.2.39–50.2016
Številka
Letn. 9 Št. 2 (2016)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2016 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.