Early Slavic short and long o and e
Ključne besede:
vokal, novi akut, praslovanščina, slovanski jeziki
Povzetek
ZGODNJESLOVANSKA KRATKA IN DOLGA O IN E
Članek obravnava razvoj praslovanskih novoakutiranih vokalov *o
in *e, ki se v sodobnih slovanskih jezikih odražata kot kratka vokala,
dvoglasnika ali dolga vokala. Njun odraz je pogojen z izvorom novega akuta – če je nastal z naglasnim umikom s končnega jera, sta se
novonaglašena *o oz. *e podaljšala, kasneje pa v številnih slovanskih
narečjih diftongizirala; če je novoakutirani glas nastal na drug način,
je kvantiteta novonaglašenega *o ali *e odvisna od narečja.
Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Literatura
Aleksandar BELIĆ, 2000: Beleške o čakavskim govorima. O dijalektima. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. (Izabrana dela A. Belića, 10). 136–186.
Đuro BLAŽEKA, Grozdana ROB, 2014: Rječnik Murskog Središća. Zagreb: Učiteljski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.
Anton BREZNIK, 1916: Slovenska slovnica za srednje šole. Klagenfurt: Druža sv. Mohorja.
Leonid Arsenijovyč BULAXOVS’KYJ, 1947: Sxidnoslov’jans’ki movy jak dzherelo vidbuduvannja spil’noslov’jans’koi akcentologičnoi systemy. Movoznanstvo 4–5, 7–17.
Leonid Arsen’evič BULAXOVSKIJ, 1958: Otraženija tak nazyvaemoj novoakutovoj intonacii drevnejšego slavjanskogo jazyka v vostočnoslavjanskix. Voprosy jazykoznanija 7/2, 87–92.
– –, 1983: Izbrannye trudy v pjati tomax. Tom pjatyj: slavjanskaja akcentologija. Kiev: Naukova dumka.
Rick DERKSEN, 2008a: Quantity patterns in the Upper Sorbian noun. Evidence and counter-evidence. Essays in honour of Frederik Kortlandt. Volume I: Balto-Slavic and Indo-European linguistics. Amsterdam: Rodopi. (Studies in Slavic and General Linguistics, 32). 121–135.
– –, 2008b: Slavic evidence for Balto–Slavic oxytona. Stressing the past: Papers from the Second International Workshop on Balto-Slavic Accentology (IWoBA II). University of Copenhagen, 1-3 September 2006. Amsterdam-New York: Rodopi. (Studies in Slavic and General Linguistics, 35). 15–19.
Rainer FECHT, 2010: Neoakut in der slavischen Wortbildung: Der volja-Typ. Röll. Dettelbach.
Tatjana FEINIG, 1985: Govor vasi Sveče v Rožu s težiščem na morfologiji. (Unpublished thesis). Klagenfurt.
Marc L. GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Slavistična revija 41/4, 465–487.
– –, 2000: A Historical Phonology of the Slovene Language. Heidelberg: Winter.
Peter HOUTZAGERS, 1999: The Kajkavian dialect of Hidegség and Fertőhomok. Amsterdam: Rodopi. (Studies in Slavic and General Linguistics, 27).
Stjepan IVŠIĆ, 1911: Prilog za slavenski akcenat. Rad JAZU 187, 133–208.
– –, 1913: Današnji posavski govor (svršetak). Rad JAZU 197, 9–138.
– –, 1936: Jezik Hrvata kajkavaca. Ljetopis JAZU 48, 47–88.
Mate KAPOVIĆ, 2007: The *vòľā-type accent in Slavic. Tones and Theories: Proceedings of the International Workshop on Balto-Slavic Accentology. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 89–104.
– –, 2009: O naglasku e-glagolâ u zapadnoj Posavini. Croatica et Slavica Iadertina 5, 107–121.
Ludwig KARNIČAR, 1990: Der Obir–Dialekt in Kärnten; die Mundart von Ebriach/Obirsko im Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Sele und Trögern/Korte. Vienna.
Mihaela KOLETNIK, 2001: Slovenskogoriško narečje. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 12).
Frederik KORTLANDT, 2009: Baltic & Balto-Slavica. Amsterdam-New York: Rodopi.
– –, 2011: Selected writings on Slavic and general linguistics. Amsterdam-New York, NY: Rodopi.
– –, 2014: On the accentuation of neslъ and related issues. Rasprave: Časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 40/1, 127–131.
– –, 2015: Proto-Slavic *j, Van Wijk’s law, and ē-stems. Rasprave: Časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 41/1, 65–76.
Rudolf KRAJČOVIČ, 1971: Náčrt dejín slovenshého jazyka. Bratislava: Slovenské pedagogické nakladeľstvo.
Tine LOGAR, 1996: Dialektološke in jezikozgodovinske razprave. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Francek MUKIČ, 2005: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem.
Elisabeth NONNENMACHER-PRIBIĆ, 1961: Die baltoslavischen Akzent- und Intonationsverhältnisse und ihr quantitativer Reflex im Slovakischen. Wiesbaden: Harrassowitz.
Vilko NOVAK, 2006: Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: ZRC SAZU.
Avgust PAVEL, 2013: Prekmurska slovenska slovnica/Vend nyelvtan. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 100).
Tijmen PRONK, 2007: The retraction of the neocircumflex in the Carinthian dialects of Slovene (on. Ivšić’s retraction). Tones and Theories: Proceedings of the International Workshop on Balto-Slavic Accentology. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 171–183.
– –, 2009: The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the Gailtal, Austria. AmsterdamNew York: Rodopi. (Studies in Slavic and General Linguistics, 36).
– –, 2013: On the accentuation of l-participles of the type neslъ in western South Slavic. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 39/1, 105–131.
Bernhard RAJH, 2002: Od narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 19).
– –, 2010: Gúčati po antùjoško. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 73).
Fran RAMOVŠ, 1921: O slovenskem novoakutiranem ò > , , ȍ̦ . Slavia 2, 227–239.
Jakob RIGLER, 2001: Zbrani spisi 1: Jezikozgodovinske in dialektološke razprave. Ljubljana: ZRC SAZU.
Afanasij Matveevič SELIŠČEV, 1951: Staroslavjanskij jazyk. Čast’ pervaja: vvedenie fonetika. Moskva: Gosudarstvennoe učebno pedagogičeskoe izdatel’stvo ministerstva prosveščenija RSFSR.
George Yurii SHEVELOV, 1979: A historical phonology of the Ukrainian language. Heidelberg: Carl Winter.
Christian STANG, 1957: Slavonic accentuation. Oslo-Bergen-Tromsø: Universitetsforlaget.
Matej ŠEKLI, 2013: Sklonidba i naglasak imenica srednjega roda o-sklonidbe u govoru sela Jevšček kraj Livka (nadiški dijalekt slovenskoga jezika). Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 39/1, 133–145.
Petar ŠIMUNOVIĆ, 2009: Rječnik bračkih ćakavskih govora. Drugo dopunjeno i popravljeno izdanje. Zagreb: Golden marketing-Tehnička knjiga.
Stanislav ŠKRABEC, 1917: Jezikoslovni spisi. I. zvezek, 2. snopič. Ljubljana: Leonova Družba.
Ivan TOMINEC, 1964: Črnovrški dialekt. Kratka monografija in slovar. Ljubljana: SAZU.
Jože TOPORIŠIČ, 1962: Ablösung des relevanten Wortintonationssystems durch den Quantitätsunterschied in einer slovenischen Mundart. Scando-Slavica 8, 239–254.
André VAILLANT, 1950: Grammaire comparée des langues slaves. Tome I: Phonologie. Paris-Lyon: C. Klincksieck.
Matija VALJAVEC, 1897: Glavne točke o naglasu kńiževne slovenštine. Rad JAZU 132, 116–213.
Nicolaas VAN WIJK, 1916: Zur sekundären steigenden Intonation im Slavischen, vornehmlich in ursprünglich kurzen Silben. Archiv für slavische Philologie 36, 321–377.
Leonid Lazarevič VASIL’EV, 1929: O značenii kamory v nekotoryx drevnerusskix pamjatnikax XVI–XVII vekov. Leningrad: AN SSSR.
Willem VERMEER, 1982: Raising of *ě and loss of the nasal feature in Slovene. Zbornik za filologiju i lingvistiku 25/1, 97–120.
– –, 1983: The rise and fall of the kajkavian vowel system. Studies in Slavic and General Linguistics 3, 439–477.
– –, 1984: On clarifying some points of Slavonic accentology: the quantity of the thematic vowel in the present tense and related issues. Folia Linguistica Historica 5/2, 331–395.
Arno VERWEIJ, 1994: Quantity patterns of substantives in Czech and Slovak. Dutch contributions to the 11th international congress of Slavists: Linguistics. Amsterdam: Rodopi. (Studies in Slavic and General Linguistics, 22). 493–564.
Peter WEISS, 2001: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314). Jezikoslovni zapiski 7/1–2, 321–347.
Andrej Anatol’evič ZALIZNJAK, 1985: Ot praslavjanskoj akcentuacii k russkoj. Moskva: Nauka.
– –, 2011: Trudy po akcentologii. Tom II: drevnerusskij i starovelikorusskij akcentologičeskij slovar’–ukazatel’ (xiv–xvii vv.). Moskva: Jazyki slavjanskix kul’tur.
Paul ZDOVC, 1972: Die Mundart des Südöstlichen Jauntales in Kärnten: Lautlehre und Akzent der Mundart der “Poljanci”. Wien: Verlag der ÖAW.
Melita ZEMLJAK, 2001: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču. Jezikoslovni zapiski 7/1–2, 349–363.
Zinka ZORKO, 1988: Perniški govor. Wiener slawistischer Almanach 22, 255–272.
– –, 1989: Vzhodnokoroški govori v Dravski dolini, na severnem Pohorju in v Dravskem obmejnem hribovju. Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici. Ljubljana: SAZU. 395–405.
– –, 1991: Oblikoslovje Ojstrice nad Dravogradom (z glasoslovnim orisom). Slavistična revija 39/1, 15–28.
– –, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 6).
– –, 2003: Oblikoslovje in leksika v govoru Cankove. Avgust Pavel. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 23). 73–94.
– –, 2006: Samoglasniški sestavi v vzhodnih govorih panonske in štajerske narečne skupine. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 41). 98–107.
– –, 2009: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorov. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 64).
Myxajlo Andrijovyč ŽOVTOBRJUX, Oleksij Tymofijovyč VOLOX, Stefan Pylypovyč
SAMIJLENKO, Ilarion Ilarionovyč SLIN’KO, 1980: Istoryčna gramatyka ukraïns’koï movy. Kyïv: Holovne vydavnyctvo vydavnyčoho objednanyja “Vyšča škola”.
Đuro BLAŽEKA, Grozdana ROB, 2014: Rječnik Murskog Središća. Zagreb: Učiteljski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.
Anton BREZNIK, 1916: Slovenska slovnica za srednje šole. Klagenfurt: Druža sv. Mohorja.
Leonid Arsenijovyč BULAXOVS’KYJ, 1947: Sxidnoslov’jans’ki movy jak dzherelo vidbuduvannja spil’noslov’jans’koi akcentologičnoi systemy. Movoznanstvo 4–5, 7–17.
Leonid Arsen’evič BULAXOVSKIJ, 1958: Otraženija tak nazyvaemoj novoakutovoj intonacii drevnejšego slavjanskogo jazyka v vostočnoslavjanskix. Voprosy jazykoznanija 7/2, 87–92.
– –, 1983: Izbrannye trudy v pjati tomax. Tom pjatyj: slavjanskaja akcentologija. Kiev: Naukova dumka.
Rick DERKSEN, 2008a: Quantity patterns in the Upper Sorbian noun. Evidence and counter-evidence. Essays in honour of Frederik Kortlandt. Volume I: Balto-Slavic and Indo-European linguistics. Amsterdam: Rodopi. (Studies in Slavic and General Linguistics, 32). 121–135.
– –, 2008b: Slavic evidence for Balto–Slavic oxytona. Stressing the past: Papers from the Second International Workshop on Balto-Slavic Accentology (IWoBA II). University of Copenhagen, 1-3 September 2006. Amsterdam-New York: Rodopi. (Studies in Slavic and General Linguistics, 35). 15–19.
Rainer FECHT, 2010: Neoakut in der slavischen Wortbildung: Der volja-Typ. Röll. Dettelbach.
Tatjana FEINIG, 1985: Govor vasi Sveče v Rožu s težiščem na morfologiji. (Unpublished thesis). Klagenfurt.
Marc L. GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Slavistična revija 41/4, 465–487.
– –, 2000: A Historical Phonology of the Slovene Language. Heidelberg: Winter.
Peter HOUTZAGERS, 1999: The Kajkavian dialect of Hidegség and Fertőhomok. Amsterdam: Rodopi. (Studies in Slavic and General Linguistics, 27).
Stjepan IVŠIĆ, 1911: Prilog za slavenski akcenat. Rad JAZU 187, 133–208.
– –, 1913: Današnji posavski govor (svršetak). Rad JAZU 197, 9–138.
– –, 1936: Jezik Hrvata kajkavaca. Ljetopis JAZU 48, 47–88.
Mate KAPOVIĆ, 2007: The *vòľā-type accent in Slavic. Tones and Theories: Proceedings of the International Workshop on Balto-Slavic Accentology. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 89–104.
– –, 2009: O naglasku e-glagolâ u zapadnoj Posavini. Croatica et Slavica Iadertina 5, 107–121.
Ludwig KARNIČAR, 1990: Der Obir–Dialekt in Kärnten; die Mundart von Ebriach/Obirsko im Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Sele und Trögern/Korte. Vienna.
Mihaela KOLETNIK, 2001: Slovenskogoriško narečje. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 12).
Frederik KORTLANDT, 2009: Baltic & Balto-Slavica. Amsterdam-New York: Rodopi.
– –, 2011: Selected writings on Slavic and general linguistics. Amsterdam-New York, NY: Rodopi.
– –, 2014: On the accentuation of neslъ and related issues. Rasprave: Časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 40/1, 127–131.
– –, 2015: Proto-Slavic *j, Van Wijk’s law, and ē-stems. Rasprave: Časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 41/1, 65–76.
Rudolf KRAJČOVIČ, 1971: Náčrt dejín slovenshého jazyka. Bratislava: Slovenské pedagogické nakladeľstvo.
Tine LOGAR, 1996: Dialektološke in jezikozgodovinske razprave. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Francek MUKIČ, 2005: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem.
Elisabeth NONNENMACHER-PRIBIĆ, 1961: Die baltoslavischen Akzent- und Intonationsverhältnisse und ihr quantitativer Reflex im Slovakischen. Wiesbaden: Harrassowitz.
Vilko NOVAK, 2006: Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: ZRC SAZU.
Avgust PAVEL, 2013: Prekmurska slovenska slovnica/Vend nyelvtan. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 100).
Tijmen PRONK, 2007: The retraction of the neocircumflex in the Carinthian dialects of Slovene (on. Ivšić’s retraction). Tones and Theories: Proceedings of the International Workshop on Balto-Slavic Accentology. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 171–183.
– –, 2009: The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the Gailtal, Austria. AmsterdamNew York: Rodopi. (Studies in Slavic and General Linguistics, 36).
– –, 2013: On the accentuation of l-participles of the type neslъ in western South Slavic. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 39/1, 105–131.
Bernhard RAJH, 2002: Od narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 19).
– –, 2010: Gúčati po antùjoško. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 73).
Fran RAMOVŠ, 1921: O slovenskem novoakutiranem ò > , , ȍ̦ . Slavia 2, 227–239.
Jakob RIGLER, 2001: Zbrani spisi 1: Jezikozgodovinske in dialektološke razprave. Ljubljana: ZRC SAZU.
Afanasij Matveevič SELIŠČEV, 1951: Staroslavjanskij jazyk. Čast’ pervaja: vvedenie fonetika. Moskva: Gosudarstvennoe učebno pedagogičeskoe izdatel’stvo ministerstva prosveščenija RSFSR.
George Yurii SHEVELOV, 1979: A historical phonology of the Ukrainian language. Heidelberg: Carl Winter.
Christian STANG, 1957: Slavonic accentuation. Oslo-Bergen-Tromsø: Universitetsforlaget.
Matej ŠEKLI, 2013: Sklonidba i naglasak imenica srednjega roda o-sklonidbe u govoru sela Jevšček kraj Livka (nadiški dijalekt slovenskoga jezika). Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 39/1, 133–145.
Petar ŠIMUNOVIĆ, 2009: Rječnik bračkih ćakavskih govora. Drugo dopunjeno i popravljeno izdanje. Zagreb: Golden marketing-Tehnička knjiga.
Stanislav ŠKRABEC, 1917: Jezikoslovni spisi. I. zvezek, 2. snopič. Ljubljana: Leonova Družba.
Ivan TOMINEC, 1964: Črnovrški dialekt. Kratka monografija in slovar. Ljubljana: SAZU.
Jože TOPORIŠIČ, 1962: Ablösung des relevanten Wortintonationssystems durch den Quantitätsunterschied in einer slovenischen Mundart. Scando-Slavica 8, 239–254.
André VAILLANT, 1950: Grammaire comparée des langues slaves. Tome I: Phonologie. Paris-Lyon: C. Klincksieck.
Matija VALJAVEC, 1897: Glavne točke o naglasu kńiževne slovenštine. Rad JAZU 132, 116–213.
Nicolaas VAN WIJK, 1916: Zur sekundären steigenden Intonation im Slavischen, vornehmlich in ursprünglich kurzen Silben. Archiv für slavische Philologie 36, 321–377.
Leonid Lazarevič VASIL’EV, 1929: O značenii kamory v nekotoryx drevnerusskix pamjatnikax XVI–XVII vekov. Leningrad: AN SSSR.
Willem VERMEER, 1982: Raising of *ě and loss of the nasal feature in Slovene. Zbornik za filologiju i lingvistiku 25/1, 97–120.
– –, 1983: The rise and fall of the kajkavian vowel system. Studies in Slavic and General Linguistics 3, 439–477.
– –, 1984: On clarifying some points of Slavonic accentology: the quantity of the thematic vowel in the present tense and related issues. Folia Linguistica Historica 5/2, 331–395.
Arno VERWEIJ, 1994: Quantity patterns of substantives in Czech and Slovak. Dutch contributions to the 11th international congress of Slavists: Linguistics. Amsterdam: Rodopi. (Studies in Slavic and General Linguistics, 22). 493–564.
Peter WEISS, 2001: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314). Jezikoslovni zapiski 7/1–2, 321–347.
Andrej Anatol’evič ZALIZNJAK, 1985: Ot praslavjanskoj akcentuacii k russkoj. Moskva: Nauka.
– –, 2011: Trudy po akcentologii. Tom II: drevnerusskij i starovelikorusskij akcentologičeskij slovar’–ukazatel’ (xiv–xvii vv.). Moskva: Jazyki slavjanskix kul’tur.
Paul ZDOVC, 1972: Die Mundart des Südöstlichen Jauntales in Kärnten: Lautlehre und Akzent der Mundart der “Poljanci”. Wien: Verlag der ÖAW.
Melita ZEMLJAK, 2001: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču. Jezikoslovni zapiski 7/1–2, 349–363.
Zinka ZORKO, 1988: Perniški govor. Wiener slawistischer Almanach 22, 255–272.
– –, 1989: Vzhodnokoroški govori v Dravski dolini, na severnem Pohorju in v Dravskem obmejnem hribovju. Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici. Ljubljana: SAZU. 395–405.
– –, 1991: Oblikoslovje Ojstrice nad Dravogradom (z glasoslovnim orisom). Slavistična revija 39/1, 15–28.
– –, 1998: Haloško narečje in druge dialektološke študije. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 6).
– –, 2003: Oblikoslovje in leksika v govoru Cankove. Avgust Pavel. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 23). 73–94.
– –, 2006: Samoglasniški sestavi v vzhodnih govorih panonske in štajerske narečne skupine. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 41). 98–107.
– –, 2009: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorov. Maribor: Slavistično društvo. (Zora, 64).
Myxajlo Andrijovyč ŽOVTOBRJUX, Oleksij Tymofijovyč VOLOX, Stefan Pylypovyč
SAMIJLENKO, Ilarion Ilarionovyč SLIN’KO, 1980: Istoryčna gramatyka ukraïns’koï movy. Kyïv: Holovne vydavnyctvo vydavnyčoho objednanyja “Vyšča škola”.
Objavljeno
2020-10-28
Kako citirati
Pronk T. (2020). Early Slavic short and long o and e. Slavia Centralis, 9(1), 5–33. https://doi.org/10.18690/scn.9.1.5–33.2016
Številka
Rubrike
Articles
Copyright (c) 2016 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.