Vloga moških oblačil v jaromeščanskem ambientu Kersnikovih romanov Ciklamen in Agitator

  • Ana Perović Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.8.2.36–50.2015
Ključne besede: Janko Kersnik, meščanstvo, Ciklamen, Agitator, moška oblačila

Povzetek

V članku so predstavljeni moški oblačilni videzi, kakor se pojavljajo v Kersnikovih romanih Ciklamen in Agitator. Proučujem jih kot dele slovenskega jaromeščanskega ambienta. Kot taka se oblačila pokažejo v funkciji prikazovanja še ne povsem razvitega meščanskega habitusa slovenskih pokrajin v drugi polovici 19. stoletja, medrazredno in znotrajrazredno razlikovanje s pomočjo oblačil je v funkciji komičnega, različni oblačilni videzi pa sugerirajo osebnostne lastnosti posameznikov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Ana Perović, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: ana.peroviceva@gmail.com

Literatura

Roland BARTHES, 1990a: The fashion system. Berkeley: University of California Press.
– –, 1990b: Retorika Starih, Elementi semiologije. Ljubljana: Studia humanitatis.
Pierre BOURDIEU, Roger CHARTIER, Carlo GINZBURG, 2011: Sociologija, zgodovina, književnost. Ljubljana: Studia humanitatis.
Jean CHEVALIER, Alain GHEERBRANT, 1993: Slovar simbolov. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Jože DEŽMAN, Jože HUDALES in Božidar JEZERNIK (ur.), 2008: Slovensko meščanstvo: od vzpona nacije do nacionalizacije (1848–1948). Celovec: Mohorjeva družba.
Gilo DORFLES, 1997: Moda. Zagreb: Golden marketing.
Umberto ECO, 1979: A theory of semiotics. Bloomington: Indiana University Press.
– –, 1999: Šest sprehodov skozi pripovedne gozdove. Ljubljana: Labirinti.
– –, 2005: O literaturi. Ljubljana: Učila.
Maja GOMBAČ, 2011: »Modni pêle mêle« slovenske družbe v obdobju med svetovnima vojnama. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
Jurij Mihajlovič LOTMAN, 2006: Znotraj mislečih svetov. Ljubljana: Studia Humanitatis.
– –, 2010: Struktura umetniškega teksta. Ljubljana: Literarni-umetniško društvo Literatura.
Georgina O’HARA, 1994: Enciklopedija mode: 1840–1990. Ljubljana: DZS.
Damjan J. OVSEC, 1991: Slovanska mitologija in verovanje. Ljubljana: Domus.
– –, 2006: Nekaj o razvoju in pomenu meščanstva. Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 124–134.
Boris PATERNU, 1993: Razpotja slovenske proze. Novo mesto: Dolenjska založba.
Jože POGAČNIK, 1998: Kersnikova Jara gospoda kot model slovenskega realizma. Janko Kersnik in njegov čas. Ur. Jan Zoltan. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 23–34.
Miran ŠTUHEC, 1998: Trg – značilni ambient Kersnikovih romanov. Janko Kersnik in njegov čas. Ur. Jan Zoltan. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 55–62.
Tanja TOMAŽIČ, 2008: Oblačila, »noša« in slovensko meščanstvo. Slovensko meščanstvo: od vzpona nacije do nacionalizacije (1848–1948). Ur. Jože Dežman, Jože Hudales in Božidar Jezernik. Celovec: Mohorjeva družba. 171–176.
Josip VIDMAR, 1976: O Ivanu Cankarju. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Franc ZADRAVEC, 1991: Cankarjeva ironija. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Janja ŽAGAR, 2004: Pokrivala: zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.
Irena ŽMUC, 2008: Slovensko meščanstvo ali iskanje žlahtnejših narodnih korenin. Slovensko meščanstvo: od vzpona nacije do nacionalizacije (1848–1948). Ur. Jože Dežman, Jože Hudales in Božidar Jezernik. Celovec: Mohorjeva družba. 67–79.
Objavljeno
2020-10-27
Kako citirati
Perović A. (2020). Vloga moških oblačil v jaromeščanskem ambientu Kersnikovih romanov Ciklamen in Agitator. Slavia Centralis, 8(2), 36–50. https://doi.org/10.18690/scn.8.2.36–50.2015
Številka
Letn. 8 Št. 2 (2015)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2015 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.