Jezični slojevi i struktura međimurske hidronimije

  • Dunja Brozović Rončević Univerza v Zadru
  • Ines Virč Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.8.2.5–19.2015
Ključne besede: Medžimurje, hidronimija, strukturna analiza, motivacijska analiza

Povzetek

JEZIKOVNA SLOJEVITOST IN STRUKTURA MEDŽIMURSKE HIDRONIMIJE

Prispevek temelji na analizi dosedanjih dognanj na področju medžimurske hidronimije in na lastnih terenskih raziskavah, katerih cilji so bili sistematično zbiranje, obdelava in razvrščanje gradiva s področja hidronimije v Medžimurju. Klasifkacija hidronimov je izdelana na podlagi motivacijskih in tvorbenih vzorcev, posebna pozornost pa je posvečena razvrstitvi vodnih imen glede na njihovo jezikovno ozadje. V prispevku ni zajeta celotna medžimurska hidronimija, temveč so obravnavana najpomembnejša vodna imena vseh hidronimskih kategorij – imena pomembnih ali z jezikoslovnega vidika najzanimivejših rek, potokov, izvirov, jezer, ribnikov, mlak in barij.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Dunja Brozović Rončević, Univerza v Zadru

Zadar, Hrvaška. E-pošta: dbrozovic@unizd.hr

Ines Virč, Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje

Zagreb, Hrvaška. E-pošta: inovak@ihjj.hr 

Literatura

Zdenko BALOG, 2009: Srednjovjekovni toponimi sjeverne Hrvatske – kulturološki i interdisciplinarni aspekti toponomastike. Podravina VIII/15, 74–101.
Zvonimir BARTOLIĆ, 1996: Toponim Međimurje. Hrvatski sjever 2–3, 49–71.
Franc BEZLAJ, 1956: Slovenska vodna imena. I del (A–L). Ljubljana: SAZU.
– –, 1961: Slovenska vodna imena. II del (M–Ž). Ljubljana: SAZU.
Dunja BROZOVIĆ RONČEVIĆ, 1995: Staroeuropska hidronimija. Filologija 24–25, 81–86.
– –, 1996: O sinonimnim indoeuropskim korijenima u hidronimiji. Suvremena lingvistika 41–42, 95–101.
– –, 1997: Hidronimi s motivom vrelišta na povijesnom hrvatskom jezičnom području. Folia onomastica Croatica 6, 1–40.
– –, 1999: Nazivi za blatišta i njihovi toponimijski odrazi u hrvatskom jeziku. Folia onomastica Croatica 8, 1–44.
– –, 2003: Inojezični elementi u hrvatskome zemljopisnom nazivlju. Hrvatski dijalektološki zbornik 12, 3–14.
– –, 2010: Toponomastičko nazivlje između imenoslovlja i geografije. Folia onomastica Croatica 19, 37–46.
Ernst DICKENMANN, 1966: Studien zur Hydronymie des Savesystems. Band I–II. Heidelberg.
Petar FELETAR, 2005: Istočno Međimurje. Samobor: Meridijani.
Anđela FRANČIĆ, 2000: Prvi spomen Međimurja. Kaj 1–2, 61–70.
Anđela FRANČIĆ; Orsolya ŽAGAR SZENESI, 2008: Međimurska ojkonimija na mađarski način. Folia onomastica Croatica 17, 59–80.
László HADROVICS, 1934: Muraköz helynevei. Budapest.
Ivo KALINSKI, 1973: O istraživanju hidronimije dravskoga sliva I. Filologija 7, 101–111.
Ivo KALINSKI; Mirko PETI, 1973: O istraživanju hidronimije dravskoga sliva II. Filologija 7, 113–124.
Vladimir KALŠAN, 2006: Međimurska povijest. Čakovec.
Anton MAYER, 1957: Die Sprache der alten Illyrier. Wien.
Stjepan SEKEREŠ, 1970: Slavonska vodna imena. Zbornik za filologiju i lingvistiku 17, 175–196.
Marko SNOJ, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Založba ZRC.
Rudolf SUPPAN, 1984: Unsere Mur Fluss im grünen Land. Graz: Verlag für Sammler.
Petar ŠIMUNOVIĆ, 1981: Hidronimijski apelativi u hidronimima. Ljubljana.
– –, 1986: Istočnojadranska toponimija. Split: Logos.
Ines VIRČ, 2009: Hidronimija Međimurja. (kvalifikacijski rad u rukopisu)
Ranko ŽUGAJ, 2004: Uvodno o velikim vodama. Velike i male vode, zbornik radova. Zagreb. 1–13.
Objavljeno
2020-10-27
Kako citirati
Brozović Rončević D., & Virč I. (2020). Jezični slojevi i struktura međimurske hidronimije. Slavia Centralis, 8(2), 5–19. https://doi.org/10.18690/scn.8.2.5–19.2015
Številka
Letn. 8 Št. 2 (2015)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2015 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.