Slovenski esej: kronološki uvid terminoloških rešitev
Povzetek
Esej je posebna zvrst miselne proze, ki v literarni vedi doprinese v tistem delu raziskovanja literature, ki ni mogoč z izključno znanstveno razpravo. Članek prikazuje reševanje terminološke variabilnosti problematike eseja v slovenski literarni vedi, in sicer bo predstavljen kronološki pregled razprav o eseju v slovenski literarni vedi, ki so izšle v knjižnih oblikah – od Literarnega leksikona Esej do Slovenske esejistike v drugi polovici dvajsetega stoletja Mirana Štuheca.
Prenosi
Literatura
Max BENSE, 1974: Esej in njegova proza. Dialogi X/9, 623‒630.
Matej BOGATAJ, 1991: Vrh sodobne esejistike: Marjan Rožanc: Brevir. Delo, št. 49, 13.
Wolfgand BRAUNGART, 2006: Essayismus um 1900. Heidelberg: Winter, cop.
Kenneth BURKE, 1941: The philosophy of literary form: studies in symbolic action. Louisiana: State University Press.
Tracy CHEVALIER (ur.), 1997: Encyclopedia of The Essay. London: Fitzroy Dearborn Publishers, cop.
Darko DOLINAR (ur.), 2008: Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton Ocvirk. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Graham GOOD, 1988: The observing self: Redescovering the essay. London, New York: Routledge.
Marko JUVAN, 2006: Literarna veda v rekonstrukciji. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
‒ ‒ (ur.), 2012: Svetovne književnosti in obrobja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Božidar KANTE, 1999: Sodobna literarna veda in filozofija na Slovenskem: primer poststrukturalizma. SSJLK, št. 35, 137–145.
Janko KOS (ur.), 1979: Sodobni slovenski esej. Ljubljana: MK.
‒ ‒, 1988: Uvod v metodologijo literarne vede. Primerjalna književnost 11/1, 1–18.
‒ ‒, 1995: Na poti v postmoderno. Ljubljana: Literatura.
‒ ‒, 1995: Postmodernizem. Ljubljana: DZS.
‒ ‒, 2007: Slovenci in Evropa. Ljubljana: Študentska založba.
Matevž KOS (ur.), 2000: The Slovenian Essay of the Nineties. Ljubljana: Slovene Writer’s Association.
Darja PAVLIČ, 2010: Esej in singularnost: uvod. Primerjalna književnost 33/1, 63‒64.
Manfred PFISTER, 2005: O eseju kot o eni izmed uprizoritvenih umetnosti. Primerjalna književnost 28/1, 43‒50.
Denis PONIŽ, 1989: Literarni leksikon 33. Ljubljana: DZS.
Miran ŠTUHEC, 2000: Naratologija: med teorijo in prakso. Ljubljana: Študentska založba.
‒ ‒, 2003: Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ljubljana: Slovenska matica.
‒ ‒, 2005: Aristokracija duha in jezika: antologija slovenske esejistike po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Študentska založba.
‒ ‒, 2013: Književne teme. Maribor: Založba Pivec.
Andrina TONKLI KOMEL, 1995: Subjektivno kot kriterij znanstvene ustvarjalnosti. Nova revija XIV/162, 131‒135.
Tomo VIRK, 1991: Postmoderna in »mlada slovenska proza«. Maribor: Založba Obzorja.
‒ ‒, 1994: Bela dama v labirintu. Ljubljana: Literatura.
‒ ‒, 1995: Ujetniki bolečine. Ljubljana: Mihelač.
‒ ‒, 1997: Tekst in kontekst. Ljubljana: Literatura.
‒ ‒, 1998: Premisleki o sodobni slovenski prozi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šport.
‒ ‒, 2000: Strah pred naivnostjo. Ljubljana: Literatura.
‒ ‒, 2003: Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo.
‒ ‒, 2007: Primerjalna književnost na prelomu tisočletja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
‒ ‒, 2010: Esej in narava literarnovednega diskurza. Primerjalna književnost 33/1, 233‒243.
Franc ZADRAVEC, 1962: Slovenska literarna kritika in esejistika. Jezik in slovstvo VIII/1–2.
‒ ‒, 1966: Pogledi na besedno umetnost (1945–1965). Dialogi 1/9, 10‒11.
‒ ‒, 1999: Slovenska književnost II. Ljubljana: DZS.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2010: Literarnost, ponovno. Primerjalna književnost 33/3, 199‒219.
Copyright (c) 2014 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.