Sioranove vježbe nepokornosti

  • Svetlana S. Kalezić-Radonjić Univerzitet Crne Gore, Filozofski fakultet u Nikšiću
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.6.1.70–85.2013
Ključne besede: filozofija, Bog, transcendenca, liričnost, ironija, fragment

Povzetek

Sioranove vaje nepokornosti

Osnovni cilj prispevka je iskanje sistema v Sioranovem filozofskem nesistemu. Opus tega filozofa ponuja obilo prodornih in nevsakdanjih razmišljanj o fenomenu Boga, umetnosti (v prvi vrsti glasbe in poezije) ter o smislu obstoja. V središču njegovih obsesij se nahaja prepričanje o nesposobnosti človeštva (obsojenega na neskončno ponavljanje trpljenja in revščine), da bi bistveno spremenilo svoj položaj. Pri tem sta imela po njegovem videnju pomembno vlogo prav religija in Bog, ki si ju je človek izmislil zato, da bi pojasnil svojo bolečino, nesrečo in notranje skušnjave. Čeprav kaotična in kontradiktorna, je Sioranova filozofska misel predvsem antidogmatska, takšen pa je tudi njen jezikovni izraz, zato jo karakterizira izrazita poetska zgoščenost. Ta izhaja iz globokega občutka tragičnega obstoja in je usmerjena na življenje samo – kot takšna se upira vsakršni sistematizaciji.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Svetlana S. Kalezić-Radonjić, Univerzitet Crne Gore, Filozofski fakultet u Nikšiću

Nikšić, Črna gora. E-pošta: svetla@t-com.me

Literatura

Marius DOBRE, 2011: Philosophical Skepticism at the End of the 20th Century, http://cogito.ucdc.ro/dec2011/en/philosophicalskepticismattheendofmariusdobre_4pdf, 20. 3. 2013.
Hans-Jürgen HEINRICHS, 2002: Je ne suis pas un nihiliste: le rien est encore un programme. www.magazine_litteraire.com/content/recherche/article?id=2705, 1. 2. 2012.
Alber KAMI, 1997: Mit o Sizifu: ogled o apsurdu. Niš: Prosveta.
Ivan KOLARIĆ, 2004: Filozofija. Zlatibor: I. Kolarić.
Emil SIORAN, 1972: Kratak pregled raspadanja. Novi Sad: Matica srpska.
– –, 1995: Priznanja i anateme. Novi Sad: Svetovi.
– –, 1996: Suze i sveci. Novi Sad: Svetovi.
– –, 1998: Silogizmi gorčine. Beograd: Rad.
– –, 2001: Krik beznađa. Podgorica: Oktoih.
– –, 2008: Pad u vreme. Sremski Karlovci: Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića.
– –, 2009: Istorija i utopija. Beograd: B. Kukić; Čačak: Gradac K.
SIORAN, 2010: Razgovori sa Fransoa Bondijem, Fernandom Savaterom, Helgom Perc, Žan-Fransoa Divalom, Leom Žileom, Luisom Horheom Halfenom, Verenom fon der Hajden-Rinč, J. L. Almirom, Leom Verđine, Gerdom Bergflitom, Ester Seligson, Fricom J. Radacom, Fransoa Fejtoom, Benžamenom Ivrijem, Gabrijelom Ličeanuom, B. A. Levija, Georgom Karpatom Fokeom, Brankom Bogavac Lekont, Mišelom Žakobom (s francuskog preveo Stanko Džeferdanović). Beograd: Dereta. Susan SONTAG, 1989: Under the Sign of Saturn. New York: The Noonday Press, Farrar, Straus and Giroux.
John TYTELL, 1981: Epiphany in Chaos: Fragmentation in Modernism. Fragments: Incompletion and Discontinuity. Lawrence Kritzman, ed. New York: New York Literary Forum, 10–32.
Objavljeno
2020-10-22
Kako citirati
S. Kalezić-Radonjić S. (2020). Sioranove vježbe nepokornosti. Slavia Centralis, 6(1), 70–85. https://doi.org/10.18690/scn.6.1.70–85.2013
Številka
Letn. 6 Št. 1 (2013)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2013 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.