Medbesedilni vidik Jančarjevih romanov Drevo brez imena in To noč sem jo videl

  • Martina Potisk
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.5.2.82–93.2012
Ključne besede: sodobni slovenski roman, Drago Jančar, Drevo brez imena, To noč sem jo videl, medbesedilnost, analiza

Povzetek

Prispevek obravnava izbrane medbesedilne prvine v romanih Draga Jančarja Drevo brez imena (2008) in To noč sem jo videl (2010), pri čemer se podrobneje osredotoča na funkcijo mota, pomen navezovanja na ljudsko slovstvo, literarne reference, izražene skozi montažo in izposojo ter vključenost metričnega citata v romaneskno sobesedilo. Posebna pozornost je namenjena delom predlog, na katere se navezujejo medbesedilni sklici, in njihovi vlogi pri soustvarjanju celovite podobe osrednjih likov ter vzpostavljanju idejno-tematske zasnove romana.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Martina Potisk

Maribor, Slovenija. E-pošta: martina.potisk@gmail.com

Literatura

Anton AŠKERC, 1946: Balade in romance lirske in epske poezije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. (Zbrano delo; 1. knjiga).
Franček BOHANEC, ur., 1972: Ljudske pripovedi. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Izbrano delo.)
Silvija BOROVNIK, 2001: Pripovedna proza. Slovenska književnost III. Jože Pogačnik idr. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 147–201.
Marjetka GOLEŽ KAUČIČ, 2007: Ljudsko pesemsko izročilo kot kulturni spomin Jančarjevega romana in drame Katarina, pav in jezuit. Traditiones 36/2. 77–113.
Pavel GOLIA, 1921: Pesmi o zlatolaskah. Ljubljana: Slovenska Matica.
Drago JANČAR, 1993: Severni sij. Celovec: Založba Wieser.
– –, 2008: Drevo brez imena. Ljubljana: Modrijan.
– –, 2010: To noč sem jo videl. Ljubljana: Modrijan.
Marko JUVAN, 1987: Dialog literature z literaturo ali kaj so literarne reference. Problemi – Literatura 25/1. 99–111.
– –, 1991/92: Uvod v medbesedilno branje (pesmi). Jezik in slovstvo 37/3–4. 53–61.
– –, 2000: Intertekstualnost. Ljubljana: Državna založba Slovenije. (Literarni leksikon 45.)
– –, 2000a: Vezi besedila. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
– –, 2006: Literarna veda v rekonstrukciji: uvod v sodobni študij literature. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Edvard KOCBEK, 1963: Groza. Ljubljana: Slovenska matica.
Janko KOS, 2001: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Katarina MARINČIČ, 2008: Sočutje in veščina. Drago Jančar: Drevo brez imena. Ljubljana: Modrijan. 279–285.
Boris PATERNU (ur.), 1995: Slovensko pesništvo upora 1941–1945. Ljubljana: Filozofska fakulteta. (2. knjiga).
Martina POTISK, 2011: Medbesedilnost v romanih Draga Jančarja. Maribor: diplomsko delo.
France PREŠEREN, 1975: Poezije. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Marija STANONIK, 1999: Slovenska slovstvena folklora. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
– –, 2001: Teoretični oris slovstvene folklore. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
– –, 2003: Funkcija slovstvene folklore v sodobnem slovenskem romanu. Sodobni slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: Filozofska fakulteta (Obdobja, 21). 333–341.
– –, 2006: Procesualnost slovstvene folklore: slovenska nesnovna kulturna dediščina. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Sveto pismo stare in nove zaveze, 1994. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije.
Marko TERSEGLAV, 1987: Ljudsko pesništvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije. (Literarni leksikon 32).
Tomo VIRK, 1997: Tekst in kontekst: Eseji o sodobni slovenski prozi. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
– –, 1998: Premisleki o sodobni slovenski prozi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
– –, 2000: Strah pred naivnostjo. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Franc ZADRAVEC, 2002: Slovenski roman 20. stoletja. Drugi analitični del in nekaj sintez. Murska Sobota: Pomurska založba.
Objavljeno
2020-10-21
Kako citirati
Potisk M. (2020). Medbesedilni vidik Jančarjevih romanov Drevo brez imena in To noč sem jo videl. Slavia Centralis, 5(2), 82–93. https://doi.org/10.18690/scn.5.2.82–93.2012
Številka
Letn. 5 Št. 2 (2012)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2012 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.