Metafore iz grško-rimskega sveta v delih slovenskega pisatelja Alojza Rebule

  • Jadranka Cergol Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče; Fakulteta za humanistične študije
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.5.2.56–69.2012
Ključne besede: Alojz Rebula, antika, interacijska teorija metafore, humanitas

Povzetek

Članek se osredotoča na analizo nekaterih primer in metafor v delih slovenskega pisatelja Alojza Rebule, in sicer upošteva samo tiste, ki imajo kot predmet metafore prispodobe iz klasičnega grško-rimskega sveta. Na podlagi interacijske teorije metafore avtorica predstavi antiko najprej kot glavni predmet, nato kot stranski predmet, v zaključnem delu pa odkriva, kaj pomeni za pisatelja Alojza Rebulo interakcija.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Jadranka Cergol, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče; Fakulteta za humanistične študije

Koper, Slovenija. E-pošta: jadranka.cergol@zrs.upr.si 

Literatura

ARISTOTEL, 1982: Poetika. Prev. Katejatan Gantar. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Max BLACK, 1998: Metafora. Kaj je metafora? Ur. Božidar Kante. Ljubljana: Krt. 91‒138.
Jadranka CERGOL; 2006: Percepcija klasičnih grško-rimskih filozofskih kategorij v delih slovenskega pisatelja Alojza Rebule. Jezik in slovstvo, 51/6, 67‒79.
– –, 2011: Antika in krščanstvo: miselna paradigma Alojza Rebule. Annales, Series Historia et Sociologia, 2, 379‒388.
Jožica ČEH STEGER, 2005: Pogledi na metaforo. Jezik in slovstvo, 3–4, 75‒86.
Kajetan GANTAR, 2005: Rebula in antika. Rebulov zbornik: ob pisateljevi osemdesetletnici. Ur. Lojzka Bratuž. Trst, Gorica, Videm: Mladika, Goriška Mohorjeva družba, Slavistično društvo. 35‒45.
Gerhard KURZ, 1986: Metapher, Allegorie, Symbol. Gottingen: Vandenhoeck & Ruprecht.
Vanesa MATAJC, 1996: Metafora in simbol (diplomsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Alojz REBULA, 1968: V Sibilinem vetru. Ljubljana: Slovenska matica.
– –, 1971: Gorje zelenemu drevesu. Maribor: Obzorja.
– –, 1981: Zeleno izgnanstvo. Ljubljana: Slovenska matica.
– –, 1985: Oblaki Michigana. Celovec: Mohorjeva založba.
– –, 1986: Vrt bogov. Ljubljana: Slovenska matica.
– –, 1986a: Dnevnik 1969. Celovški zvon, 4/12, 63‒66.
– –, 1989: Dnevnik 1969. Celovški zvon, 7/22, 58‒61.
– –, 1990: Dnevnik 1969. Celovški zvon, 7/26, 14‒17.
– –, 1991: Na slovenskem poldnevniku. Maribor: Obzorja.
– –, 1993: Dnevnik 1970. Celovški zvon, 11/41, 28‒33.
– –, 1994: Kačja roža. Ljubljana: Mihelač.
– –, 1994a: Dnevnik 1971. Celovški zvon, 12/45, 29‒32.
– –, 1995: Dnevnik 1971. Celovški zvon, 13/47, 32‒36.
– –, 1996: Maranathà ali leto 999. Celovec: Mohorjeva založba.
– –, 1996a: Previsna leta. Trst: Mladika.
– –, 1998: Cesta s cipreso in zvezdo. Trst: Mladika.
– –, 1998a: Credo. Družina, 47/22, 6.
– –, 2000: Ko proti jutru gre. Celovec: Mohorjeva založba.
– –, 2000a: Dnevnik 1986. Zvon, 3/1, 10‒14.
– –, 2001: Dnevnik 1986. Zvon, 4/4, 19‒23.
– –, 2011: Moj odnos do antike. Keria: studia Latina et Graeca, 13/1, 91‒94.
Armstrong I. RICHARDS, 1998: Metafora. Kaj je metafora? Ur. Božidar Kante. Ljubljana: Krt. 43‒72.
Objavljeno
2020-10-21
Kako citirati
Cergol J. (2020). Metafore iz grško-rimskega sveta v delih slovenskega pisatelja Alojza Rebule. Slavia Centralis, 5(2), 56–69. https://doi.org/10.18690/scn.5.2.56–69.2012
Številka
Letn. 5 Št. 2 (2012)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2012 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.