Slavic-Albanian Language Contact: Lexicon
Povzetek
Slovansko-albanski jezikovni stik: besedje
V prispevku so obravnavane zgodovinske povezave med slovanskimi jeziki in albanščino, in sicer na podlagi treh pristopov k preučevanju besednih izposojenk: raziskave Fransa van Coetsema (1988/2000) o izposojenkah in njihovemu uveljavljanju, lestvice izposojenk, ki sta jo utemeljila Thomason in Kaufman (1988), ter raziskave Friedmana in Josepha (2014) o izposojenkah ERIC (Essentially Rooted in Communication 'pretežno izvirajoče iz komunikacije'). Med preučevanjem geografske in semantične širitve besednih izposojenk se je izkazalo, da so imeli slovanski jeziki večji geografski vpliv in so prispevali več izposojenk, medtem ko je albanski jezik prispeval predvsem besedje sorodstvenih vezi ter drugih kategorij, ki so bile izposojene kot posledica intenzivnega in dolgotrajnega jezikovnega stika. Ta stik predpostavlja bogato in raznoliko povezanost, ki se je razvila pod vplivom različnih okoliščin, tudi v obdobju, ko so jeziki mirno soobstajali.
Prenosi
Literatura
Ronelle ALEXANDER, 2006: Bosnian, Croatian, Serbian, a Grammar: With Sociolinguistic Commentary. Madison, Wisconsin: University of Wisconsin Press.
Murat BLAKU, 1989/2010: Ndikimi i shqipes mbi të folmet serbe të Kosovës: Sipas materialeve gjuhësore të botuara. Ph.D. dissertation, University in Prishtina. Prishtinë: Institut Albanologjik i Prishtinës.
Leonard BLOOMFIELD, 1933: Language. New York: Henry Holt and Co.
Wayles BROWNE, 2002: What is a standard language good for, and who gets to have one? Columbus, Ohio: Department of Slavic and East European Languages and Literatures, The Ohio State University. (The Kenneth E. Naylor Memorial Lecture Series in South Slavic Linguistics, 3).
Matthew CURTIS, 2007: Petar II Petrović Njegoš and Gjergj Fishta: Composers of National Epics. Pittsburgh: University of Pittsburgh Press. (The Carl Beck Papers in Russian and East European Studies, 1808). 16–20.
– –, 2012: Slavic-Albanian Language Contact, Convergence, and Coexistence. PhD. Dissertation, The Ohio State University, Department of Slavic and East European Languages, Literatures, and Cultures.
Eqrem ÇABEJ, 1962/2008: Hyrje në historinë e gjuhës shqipe. Tiranë: Çabej.
Victor A. FRIEDMAN and Brian D. JOSEPH (forthcoming): Lessons from Judezmo about the Balkan Sprachbund and Contact Linguistics. To appear in International Journal of the Sociology of Language, Special Issue ed. by Ghil’ad Zuckerman.
– –, (forthcoming): The Balkan languages. Cambridge: Cambridge University Press.
Eric HAMP, 1970: Early Slavic Influence on Albanian. Balkansko ezikoznanie 14/2, 11–17.
– –, 1976: On the distribution and origin of vatra. Opuscula slavica et linguistica: Festschrift für Alexander Issastchenko. Klagenfurt: Heyn. (Schriftenreihe Sprachwissenschaft, Bd. 1). 201–210.
– –, 1977: Strunga. Balkansko ezikoznanie 20/1–2, 113–117.
Safet HOXHA, 2001: Elemente leksikore të gjuhës shqipe në gjuhët sllave ballkanike. Shkodër: Camaj–Pipa.
Martin HULD, 1983: Basic Albanian Etymologies. Columbus, OH: Slavica.
Rexhep ISMAJLI, 2000: Tekste të vjetra. Pejë: Dukagjini.
Brian D. JOSEPH, 2010: Labeling Loanword Types in the Balkans. Paper presented at 17th Balkan and South Slavic Conference on Language, Linguistics, and Folklore. The Ohio State University, Columbus April 15, 2010.
Kostas KAZAZIS, 1972: The Status of Turkisms in the Present-Day Balkan Languages. Aspects of the Balkans: Continuity and Change. Eds. Henrik Birnbaum and Speros Vryonis, Jr. The Hague: Mouton. (Slavistic Printings and Reprintings, 270). 87–116.
Androkli KOSTALLARI, Jani THOMAJ, Xhevat LLOSHI, Miço SAMARA, 1980: Fjalor i gjuhës së sotme shqipe. Tiranë: Akademia e Shkencave e RPS te Shqiperise, Instituti i Gjuhesise dhe i Letersise.
Horace LUNT, 2001: Old Church Slavonic Grammar. 7th edition. The Hague: Mouton.
Linda MËNIKU and Hector CAMPOS, 2011: Discovering Albanian 1 Textbook. Madison, WI: University of Wisconsin Press.
Qemal MURATI, 2007: Bashkëmarrëdhëniet gjuhësore shqiptare-maqedonase – Mеѓусебни албанскомакедонски јазични влијанија – Albanian–Macedonian Language Interrelations. Tetovo: State University of Tetovo.
Leonard NEWMARK, 1998: Albanian-English Dictionary. Oxford: Oxford University Press.
Vanja STANIŠIĆ, 1995: Srpsko-albanski jezični odnosi. Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti, Balkanološki institute. (Posebna izdanja, 59).
Gunnar SVANE, 1992: Slavische Lehnwörter im Albanischen. Aarhus: Aarhus University Press. (Acta Jutlandica LXVIII, Humanistische Reihe, 67).
Jani THOMAJ et al., 2006: Fjalor i Gjuhës Shqipe. Tiranë: Akademia e Shkencave e Shqipërisë, Instituti i Gjuhësisë dhe i Letërsisë.
Sarah THOMASON and Terrence KAUFMAN, 1988: Language Contact, Creolization, and Genetic Linguistics. Berkeley: University of California.
Albert THUMB, 1910: Altgriechische Elemente des Albanesischen. Indogermanische Forschungen 26, 1–20.
Kolec TOPALLI, 2007: Fonetika historike e gjuhës shqipe. Tirana: Shtëpia Botuese Dituria. [English edition forthcoming: Kolec Topalli, Phonological History of Albanian.] 359.
Frans VAN COETSEM, 1988/2000: Loan Phonology and The Two Transfer Types in Language Contact. Dordrecht, Holland: Foris Publications.
Willem VERMEER, 1992: Albanians and Serbs in Yugoslavia. Yearbook of European Studies / Annuaire d’Études Européennes 5, 101–124.
Xhelal YLLI, 1997: Das slavische Lehngut im Albanischen. München: Otto Sagner.
Copyright (c) 2012 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.