Ali je lahko ženska Kolumb? Nekateri vidiki preučevanja potopisov Alme Karlin

  • Anna Bodrova Sanktpeterburška državna univerza, Filološka fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.13.1.153–164.2020
Ključne besede: Alma Karlin, potopis, žensko potovanje, meja

Povzetek

Prispevek se ukvarja z nekaterimi možnimi vidiki preučevanja potopisov Alme Karlin, ki imajo pomembno vlogo v njenem ustvarjanju. Analiziramo žanrske posebnosti njenih potopisov, njihovo literarno topiko in avtobiografskost. Posebna pozornost je posvečena tako ciljem potovanja A. Karlin kot namenu njenih potopisov. Osnovni poudarek je na specifiki ženskega potovanja in fenomenu meje, ki ga problematizirajo ne samo dela A. Karlin, ampak tudi njihova recepcija. Analiziran je motiv groze, ki je deloma povezan s trivialno literaturo, obravnavana pa je tudi ženska verzija arhetipa junaka odkritelja, ki je predstavljena v potopisih A. Karlin.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Anna Bodrova, Sanktpeterburška državna univerza, Filološka fakulteta

Sankt Peterburg, Rusija. E-pošta: a.bodrova@spbu.ru

Literatura

Alma M. KARLIN, 1930: Einsame Weltreise. Minden in Westfalen-Berlin-Leipzig: Druck und Verlag von Wilhelm Köhler.
– –, 1996: Urok Južnega morja: tragedija neke žene. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
– –, 2006: Samotno potovanje v daljne dežele: tragedija ženske. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
– –, 2006a: Doživeti svet. Usoda ženske. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
____________________________
Anna BODROVA, 2014: Meždu slavjanskim i germanskim: problema nacional’noj identičnosti v biografii i tvorčestve Al’my Karlin. Segmenty identičnosti v tvorčestve zarubežnyh slavjanskih pisatelej. Ur. M. Ju. Kotova. SPb: Izdatel’estvo SpbGU. 49–64.
– –, 2018: »Sama sem hodila kot belka skozi divjo deželo«: iskanje identitete v ustvarjanju in biografiji Alme M. Karlin. Dialogi 54/9, 35–47.
Silvija BOROVNIK, 2014: Alma Karlin – svojevrstna pisateljska osebnost. Slavia Centralis 7/1, 86–94.
– –, 2018: Avtobiografija, potopis, avtobiografska potopisna in fiktivna proza Alme Karlin. Slavia Centralis 11/1, 11–32.
Rozi BRAJDOTTI (Rosi Braidotti), 2001: Putjom nomadizma. Žerebkin Sergej. Vvedenie v gendernye issledovanija. Č. 1: Hrestomatija. Harkov, Sankt-Peterburg. 137–163.
Kristina GEL’TS, 2010: Putešestvija vo vremja graždanskoj vojny. Beglye vzgljady. Novoe pročtenie russkih travelogov pervoj treti XX veka. Ur. Wolfgang Stephan Kissel. Moskva: NLO. 82–106.
Milan DEKLEVA, 2015: Telo iz črk: roman o Almi. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Ottmar ETTE, 2001: Literatur in Bewegung. Raum und Dynamik grenzüberschreitenden Schreibens in Europa und Amerika. Göttingen: Verbrück Wissenschaft.
– –, 2005: ZwischenWeltenSchreiben. Literaturen ohne festen Wohnsitz. Berlin: Kadmos.
Klifford GIRC (Clifford Geertz), 2004: Interpretacija kul’tur. Moskva: Rossijskaja političeskaja énciklopedija.
Gabriele HABINGER, 2006: Frauen Reisen in die Fremde. Diskurse und Repräsentationen von reisenden Europäerinnen im 19. und beginnenden 20. Jahrhundert. Wien: Promedia.
Quintus HORATIUS FLACCUS: Perevody i materialy. Dostopno 23. 3. 2020 na http://www.horatius.ru/index.xps?2.330.
Maks HORKHAJMER, Teodor V. ADORNO (Max Horkheimer, Theodor W. Adorno), 1997: Dialektika prosveščenija. Filosofskie fragmenty. Moskva, Sankt-Peterburg: Medium-Juventa.
Nikolaj M. KARAMZIN, 1964: Izbrannie sočinenija v dvuh tomah. Tom pervyj. Moskva, Leningrad: Hudožestvennaja literatura.
Wolfgang Stephan KISSEL (ur.), 2010: Beglye vzgljady. Novoe pročtenie russkih travelogov pervoj treti XX veka. Moskva: NLO.
Julia KRISTEVA, 1990: Fremde sind wir uns selbst. Frankfurt a. M.: Suhrkamp.
Philippe LEJEUNE, 1975: Le pacte autobiographique. Paris: ed. Seuil.
Elena V. PAPILOVA, 2013: Hudožestvennaja imagologija: nemcy glazami russkih (na materiale literatury XIX v.). Avtoreferat dis. kand. filol. nauk. Moskva: Moskovskij gosudarstvennyj universtitet im. M. V. Lomonosova.
Urška PERENIČ, 2018: Alma Karlin – »dvopripadna« avtorica? Dialogi 54/9, 48–59.
Marija POČIVAVŠEK (ur.), 2009: Almine meje in margine. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje.
Marijan PUŠAVEC, Jakob KLEMENČIČ, 2015: Alma M. Karlin. Svetovljanka iz province. Življenjepis v stripu. Ljubljana: Forum.
Aleksandr S. PUŠKIN: Internet biblioteka Alekseja Komarova. Dostopno 23. 3. 2020 na https://ilibrary.ru/text/797/p.1/index.html.
Kerstin SCHLIEKER, 2003: Frauenreisen in den Orient zu Beginn des 20. Jahrhunderts: weibliche Strategien der Erfahrung und textuellen Vermittlung kultureller Fremde. Berlin: Verlag für Wissenschaft und Kultur.
Svetlana SLAPŠAK, 2010: Potovanje pred pisanjem: avtobiografija Alme Karlin. Sama: iz otroštva in mladosti. Celje: In lingua. 308–317.
Neva ŠLIBAR, 1998: Traveling, living, writing from and at the margins: Alma Maximiliana Karlin and her geobiographical books. Ur. Dagmar C. G. Lorenz. Transforming the center, eroding the margins: essays on ethnic and cultural boundaries in German-speaking countries. 115–127.
Barbara TRNOVEC, 2011: Kolumbova hči: življenje in delo Alme M. Karlin. Celje: Pokrajinski muzej.
Valentin VODNIK: Moj spominik. Dostopno 23. 3. 2020 na https://sl.wikisource.org/wiki/Moj_spominik.
Virginia WOOLF, 1998: Lastna soba. Ljubljana: Založba /*cf
Objavljeno
2020-10-17
Kako citirati
Bodrova A. (2020). Ali je lahko ženska Kolumb? Nekateri vidiki preučevanja potopisov Alme Karlin. Slavia Centralis, 13(1), 153–164. https://doi.org/10.18690/scn.13.1.153–164.2020
Številka
Letn. 13 Št. 1 (2020)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2020 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.