Dialect materials in the Estonian Etymological Dictionary

  • Iris Metsmägi Inštitut za estonski jezik
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.3.1.196–204.2010
Ključne besede: etimološki slovar, estonski jezik, estonska narečja, zgodovinska fonologija, prevzemanje besed, prostorska distribucija besed, jezikovno načrtovanje

Povzetek

Dialektološko gradivo v Estonskem etimološkem slovarju

Članek predstavlja estonsko dialektološko gradivo, ki ga je zbral Inštitut za estonski jezik in bo objavljeno v Estonskem etimološkem slovarju.
V seznam iztočnic slovarja bo vključeno omejeno število narečnih besed – narečni podatki bodo pomembni tudi za etimologizacijo. V primeru avtohtonih besed in starejših izposojenk so pomembne arhaične fonetične poteze, ki so preživele v narečju; v primeru novejših izposojenk kažejo narečne variante različno stopnjo prilagajanja. Včasih lahko arealna distribucija besede dokaže dragoceno izvorno iztočnico. Etimologizacija lahko temelji tudi na narečnem pomenu besede. Posebno skupino sestavljajo narečne besede, prevzete v knjižno rabo na drugačen način kot strokovno izrazje.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Iris Metsmägi, Inštitut za estonski jezik

Talin, Estonija. E-pošta: iris.metsmagi@eki.ee

Literatura

Paul ARISTE, 1933: Eesti-rootsi laensõnad eesti keeles. /Estonian Swedish loanwords in Estonian./ Tartu. (Acta et Commentationes Universitatis Tartuensis B 29, 3).
Rogier BLOKLAND, 2005: The Russian loanwords in literary Estonian. Groningen.
Eesti õigekeelsussõnaraamat ÕS 2006. /Estonian orthographical dictionary./ Ed. Tiiu Erelt. Tallinn: Eesti Keele Instituut, Eesti Keele Sihtasutus. http://www.eki.ee/dict/qs2006/
EEW = Julius MÄGISTE, 1982–1983: Estnisches etymologisches Wörterbuch. 1–12. Helsinki: Finnisch-Ugrische Gesellschaft.
EMS = Eesti murrete sõnaraamat. /Dictionary of Estonian dialects./ 1–4. Tallinn: Eesti Teaduste Akadeemia. Eesti Keele Instituut. 1994–2008.
Kaisa HÄKKINEN, 2004: Nykysuomen etymologinen sanakirja. /Etymological dictionary of modern Finnish./ Helsinki: WSOY.
Sulev IVA, 2002: Võru-eesti sõnaraamat. /Võru [an Estonian dialect] – Estonian dictionary./ Tartu–Võru: Võru Instituut. (Võru Instituudi Toimetised 12).
Mari MUST, 2000: Vene laensõnad eesti murretes. /Russian loanwords in Estonian dialects./ Tallinn: Eesti Keele Sihtasutus.
Karl PAJUSALU, 2003: Estonian Dialects. Estonian Language. Ed. Mati Erelt. Tallinn: Estonian Academy Publishers. (Linguistica Uralica supplementary series, 1). 231–272.
Alo RAUN, 1982: Eesti keele etümoloogiline teatmik. /Etymological reference book of Estonian./ Rooma–Toronto: Maarjamaa.
Henn SAARI, 1987: Murre tuleb kirjakeelde. /Dialect enriching the standard language./ Kirjakeel 1985. Tallinn: Valgus. 9–65.
SKES = Y. H. TOIVONEN et al., 1955–1981: Suomen kielen etymologinen sanakirja./Etymological dictionary of Finnish./ 1–7. Helsinki: Suomalais-Ugrilainen Seura. (Lexica Societatis Fenno-Ugricae 12).
SSA = Suomen sanojen alkuperä. Etymologinen sanakirja. /The origin of Finnish words. An etymological dictionary./ 1–3. Helsinki: Suomalaisen Kirjallisuuden Seura, Kotimaisten kielten tutkimuskeskus. (Suomalaisen Kirjallisuuden Seuran toimituksia 556. Kotimaisten kielten tutkimuskeskuksen julkaisuja 62). 1992–2000.
Tiit-Rein VIITSO, 2003: Rise and Development of the Estonian Language. Estonian Language. Ed. Mati Erelt. Tallinn: Estonian Academy Publishers. (Linguistica Uralica supplementary series, 1). 130–230.
VMS = Väike murdesõnastik. /Concise dictionary of dialects./ 1–2. Ed. Valdek Pall. Tallinn: Valgus. 1982–1989.
Ferdinand Johann WIEDEMANN, 1893. Ehstnisch-Deutsches Wörterbuch. St.-Petersburg.
Objavljeno
2020-10-13
Kako citirati
Metsmägi I. (2020). Dialect materials in the Estonian Etymological Dictionary. Slavia Centralis, 3(1), 196–204. https://doi.org/10.18690/scn.3.1.196–204.2010
Številka
Letn. 3 Št. 1 (2010)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2010 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.