Stereotipi o reformaciji: primer odpustkov

  • Aleksander Bjelčevič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.1.1.42–51.2008
Ključne besede: reformacija/protestantizem, Trubar, odpustki

Povzetek

Danes nas reformacija zanima zaradi njenih laičnih dosežkov kot knjižni jezik ipd. Malo vemo o njenih verskih in teoloških prizadevanjih, pa še to pogosto napak: da so zanikali Marijino devištvo, obstoj svetnikov; da so odpustki (indulgence) odpuščanje grehov. V članku podrobneje razlagam pomen odpustkov, vsebino Lutrovih 95 tez in Trubarjeve omembe odpustkov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Aleksander Bjelčevič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Ljubljana, Slovenija. E-pošta: aleksander.bjelcevic@ff.uni-lj.si

Literatura

Igor GRDINA, 2006: Do »fine moke 00« mleto Trubarjevo vprašanje. Stati inu obstati, 3/4. 202–235.

Matija KASTELEC, 1678: Bratovske bukvice sv. Roženkranca.

Katekizem katoliške cerkve, 1993. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca.

Marko KERŠEVAN, 2006: Slovenci in protestantizem danes. Marko Kerševan (ur.): Protestantizem, slovenska identiteta in združujoča se Evropa. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 13–57.

Martin LUTHER, 2001: Izbrani spisi. (Prevedli Nenad Vitorovič, Martin Benedik in Nada Grošelj.) Ljubljana: Nova revija.

Ivan PRIJATELJ, 1952: Kulturni pomen slovenske reformacije. Izbrani eseji in razprave 1. Ljubljana: Slovenska matica. (Prva izdaja pri Schwentnerju 1908.)

Zbrana dela Primoža Trubarja I do III. Ur. Igor Grdina, Fanika Krajnc - Vrečko, Jonatan Winkler. Ljubljana: Rokus, 2003–2005.

Objavljeno
2020-10-07
Kako citirati
Bjelčevič A. (2020). Stereotipi o reformaciji: primer odpustkov. Slavia Centralis, 1(1), 42–51. https://doi.org/10.18690/scn.1.1.42–51.2008
Številka
Letn. 1 Št. 1 (2008)
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2008 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.