Jezikovna izoliranost slovenščine v izseljenskih skupnostih – primer slovenske skupnosti v Torontu
Povzetek
Slovenska skupnost v Torontu obstaja od 50. let prejšnjega stoletja, ko so se člani skupnosti začeli združevati v slovenskih cerkvah (Župnija Marije Pomagaj, Župnija Brezmadežne s čudodelno svetinjo) in z društvenimi dejavnostmi ohranjati slovenski jezik, kakršnega so uporabljali ob odhodu iz matične domovine. V novem okolju so slovenščino v največji meri uporabljali v družinskem okolju in slovenski skupnosti. Posledično se jezik med njimi ni spreminjal, kot se je v domovini. Namen članka je predstaviti izoliranost slovenščine kot dediščinskega jezika. Pri vsakdanjem sporazumevanju med predstavniki prve (in tudi druge) generacije se ta kaže zlasti v rabi t. i. konzerviranega jezika, tj. zastarelih besed oz. besed, ki so danes v Sloveniji redkeje v rabi, in simbolični funkciji jezika, v katerem se ljudske pesmi in molitveni obrazci ohranjajo kot t. i. konzervirana tradicija.
Prenosi
Literatura
Michael CLYNE, 1991: Community Languages: The Australian Experience. Cambridge: Cambridge University Press.
Jim CUMMINS, 2014: Mainstreaming plurilingualism: Restructing Heritage Language Provision in Schools. Rethinking Heritage Language Education. Ur. Peter Pericles Trifonas in Themistoklis Aravossitas. Cambridge: Cambridge University Press. 1–19.
Alenka ČUŠ, 2017: Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu. Doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za humanistične študije.
Quentin DIXON, Jing ZHAO, Blanca QUIROZ, Jeeyoung SHIN 2012: Home and community factors influencing bilingual children’s ethnic language vocabulary development. International Journal of Bilingualism 16, 542–546.
Marjan DRNOVŠEK, 2004: Osebno in javno v izseljenski korespondenci. Dve domovini 20, 113–151.
John EDWARDS, 2013: Language and Identity: Key topics in sociolinguistics. Cambridge: Cambridge University Press.
Rado GENORIO, 1989: Slovenci v Kanadi. Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja.
Marjetka GOLEŽ KAUČIČ, 2014: Avgusta Danilova, interpretka ljudskih in umetnih pesmi na gramofonskih ploščah med identifikacijo, hibridizacijo in popularizacijo izročila. Traditiones 43/2, 191–211.
Cvetka KOCJANČIČ, 1998: Združevanje kanadskih Slovencev. Dve domovini 9, 149–160.
Tadej KRALJ, 2020a: Slovenščina kot dediščinski jezik v slovenski skupnosti v Torontu. Jezik in slovstvo 65/1, 49–63.
Tadej KRALJ, 2020b: Ljudska pesem iz Prekmurja kot dejavnik ohranjanja slovenščine v Torontu. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 60/1, 68–77.
Tadej KRALJ, 2023: Slovenščina v Torontu in okolici nekoč in danes. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 153). Maribor: Univerzitetna založba Maribor.
Rebeka KUNEJ, 2012: Štajeriš: Podoba in kontekst slovenskega ljudskega plesa. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
William LABOV, 1984: Field Methods of the Project in Linguistic Change and Variation. Language in Use. Ur. John Baugh in Joel Sherzer. Englewood Cliffs: Prentice Hall, 28–66.
Marina LUKŠIČ - HACIN, 1995: Ko tujina postane dom: resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih. (Zbirka Sophia, 7). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Marjeta PISK, 2018: Vi čuvarji ste obmejni: pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Maria POLINSKY, 2018: Heritage language and their speakers. University of Maryland, MD.
Stanislav POSPEH, 2009: Slovenska imigracija v Kanadi. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Urška STRLE, 2007: Odnos slovenskih izseljencev v Kanadi do matične domovine po drugi svetovni vojni. Dve domovini 26, 117–141.
Urška STRLE, 2009: Bila je preprosto sreča, da sem prišla v Kanado: O razlogih za selitve skozi Stankino življenjsko zgodbo. Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb. Ur. Mirjam Milharčič Hladnik in Jernej Mlekuž. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 89–117.
Nada ŠABEC, 2021: Slovene Immigrants and their Descendants in North America: Faces of Identity. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 144). Maribor: Univerzitetna založba Maribor.
Milica TREBŠE - ŠTOLFA, 2001: Slovenci in njihove organizacije v Kanadi. Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica. 216–219.
Helen WHITE, 2023: Dialectal Developments nad Comparison: Norwegian Dialects in the U.S. nad Norway. Individual Major in Applied Linguistics. Concentrations in Educational Studies (TEFL).
Jože GREGORIČ, 2015: Kostelski slovar. Elektronska objava. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. www.fran.si (2. 9. 2024).
Anton JANEŽIČ, 1854: Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter malim cirilskim in glagolskim berilom za Slovence. http://books.google.si/books?id=iwtAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=jane%C5%BEi%C4%8D+slovnica&hl=sl&sa=X&ei=7BX6Uc6KEKeD4gSisoEg&redir_esc=y#v=onepage&q=jane%C5%BEi%C4%8D%20slovnica&f=false (24. 9. 2024).
Anton LESAR, 1863: Slovenska slovnica v spregledih. Ljubljana.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Elektronska objava. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014. www.fran.si (2. 9. 2024).
Maria MUHIC, 2017: Predstavnica slovenske skupnosti v Torontu. Ustno izročilo. Zvočni zapis pri avtorju.
Arhivski vir. Mapa 319, 1959: Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Zbirka terenskih zapisov dr. Franceta Cigana. Toronto.
Copyright (c) 2024 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.