Defiance of Motherhood as an Inherited Tradition and Motherhood as Redemption in the Works by Božena Víková-Kunětická and Jelena Dimitrijević
Povzetek
V prispevku predstavljam dvojni vidik materinstva v romanu Vzpoura (1901) češke avtorice Božene Víkove-Kuněticke (1862–1934) in romanu Nove (1912) srbske avtorice Jelene Dimitrijević (1862–1945). Čeprav sledita podobni pesniški usmeritvi, imata različne pristope pri upodabljanju istih tem. Medtem ko Jelena Dimitrijević situacije v turškem in ameriškem okolju prikazuje z ostrim očesom, osredotočeno predvsem na medosebne odnose in vedenje žensk ter njihovo vključevanje v družbo, je Božena Víková-Kunětická bolj zaskrbljena zaradi konkretnih težav, skozi katere prehajajo njene junakinje (npr. nezvestoba v zakonu, nosečnost izven zakona, odstopanje od tradicij in družbeno-kulturnih konvencij). Čeprav sta romana Vzpoura in Nove zelo različna v svoji umetniški in vsebinski strukturi, je njun skupni element motiv deklet, ki odrastejo na začetku 20. stoletja in se upirajo pričakovanju nadaljevanja tradicionalnih odnosov v družini. V obeh romanih je materinstvo doživljeno kot niz določenih in dovoljenih dejanj ter praks pričakovanega vedenja, ki jih ni dovoljeno kršiti, vendar se materinstvo lahko razume tudi v širšem smislu, saj se nanaša na funkcijo in vlogo žensk v patriarhalni družini in konzervativni družbi. V tem kontekstu sem poskušala identificirati primerjalno podobne in različne elemente, ki jih avtorici uporabljata za opis določenih težav (npr. odnos žensk do tradicije, njihova uporniška drža, njihovo izzivanje in vprašanje svobodne izbire). Obe avtorici prikazujeta junakinje, ki se upirajo materinstvu kot naloženi tradicionalni vlogi žensk v patriarhalni družbi, vendar prav tako enako prepoznata elemente odrešenja glavnih junakinj prav skozi rojstvo otrok v povezavi s predhodnim zavračanjem tradicije. Čeprav si ti dve stališči nasprotujeta, kažeta globlje arhetipske vidike funkcije ženskosti in samoizpolnitve junakinj.
Prenosi
Literatura
Slavica GARONJA RADOVANAC, 2011: Roman Nove Jelene Dimitrijević kao paradigma tragične pobune žene u orijentalnom društvu. Knjiženstvo, časopis za studije književnosti, roda i kulture 1/1. http://www.knjizenstvo.rs/sr-lat/casopisi/2011/zenskaknjizevnost-i-kultura/roman-jelene-dimitrijevic-kao-paradigma-tragicne-pobune-zeneu-orijentalnom-drustvu#gsc.tab=0/ (10.02.2024).
Libuše HECZKOVÁ, 2006: Cesta světla? Matriachát Boženy Víkové Kunětické. V bludném kruhu: mateřství a vychovatelství jako paradoxy modernity. Eds. Petra Hanáková, Libuše Heczková, Eva Kalivodová. Praha: Sociologické nakladatelství (SLON). 38–49.
Josef LAICHTER, 1919: Ženy spisovatelky a otázka ženská a mužská v jejich dílech. Uměním k životu. Praha: Laichter. 170–218.
Dobrava MOLDANOVÁ, 1986: Obraz ženského osudu a jeho proměny v tvorbě spisovatelek na přelomu století. Česká Literatura 34/5, 420–432.
Erih NOJMAN, 1990: Strah od ženskog. Delo 36/2, 97–128.
Erih NOJMAN, 2015: Velika majka. Beograd: Fedon.
Petra ŠTĚPÁNKOVÁ, 2006: “Když jdu tak jdu”. Nezadržitelná Božena Víková-Kunětická. Eds. Petra Hanáková, Libuše Heczková, Eva Kalivodová. V bludném kruhu: mateřství a vychovatelství jako paradoxy modernity. Praha: Sociologické nakladatelství (SLON). 14–37.
Božena VÍKOVÁ-KUNĚTICKÁ, 1912: Dál. Přednášky roku 1908–1911. Praha: Český čtenář.
Božena VÍKOVÁ-KUNĚTICKÁ, 1921: Vzpoura. Praha: Nákladem české grafické unie.
Maja VONIĆ, 2011: Mladoturska revolucija. Essehist 3/3, 53–60. https://hrcak.srce.hr/184604 (23.01.2024).
Marion VUDMAN, 2012: Napuštajući očevu kuću. Beograd: Fedon.
Јелена ВУКОТИЋ, 2020: Оријентални свет Јелене Димитријевић. Док је речи и писци су живи. Београд: Portalibris. 111–128.
[Jelena VUKOTIĆ, 2020: Orijentalni svet Jelene Dimitrijević. Dok je reči i pisci su živi. Beograd: Portalibris. 111–128.]
Jелена ВУЛОВИЋ, 2016: Нове Јелене Димитријевић – један почетак и три краја (примена наратолошке теорије оквира). Philologia Mediana 8/8, 213–223.
[Jelena VULOVIĆ, 2016: Nove Jelene Dimitrijević – jedan početak i tri kraja (primena naratološke teorije okvira). Philologia Mediana 8/8, 213–223.]
Ивана ГЕОРГИЈЕВ, Милица ЂУРИЧИЋ, 2013: Eмаципација жена на Балкану у 19. и 20. веку: контрастивна анализа улога Српкиња и Сефардкиња у модернизацијским процесима. Књиженство 3/3. http://www.knjizenstvo.rs/sr/casopisi/2013/zenskaknjizevnost-i-kultura/emancipacija-zena-na-balkanu-u-19-i-20-veku-kontrastivna-analiza-uloga-srpkinja-i-sefartkinja-u-modernizacijskim-procesima#gsc.tab=0 / (23.01.2024).
[Ivana GEORGIJEV, Milica ĐURIČIĆ, 2013: Emacipacija žena na Balkanu u 19. i 20. veku: kontrastivna analiza uloga Srpkinja i Sefardkinja u modernizacijskim procesima. Knjiženstvo 3/3. http://www.knjizenstvo.rs/sr/casopisi/2013/zenska-knjizevnost-i-kultura/emancipacija-zena-na-balkanu-u-19-i-20-veku-kontrastivna-analiza-uloga-srpkinjai-sefartkinja-u-modernizacijskim-procesima#gsc.tab=0 / (23.01.2024).]
Јелена ДИМИТРИЈЕВИЋ, 2019: Нове. Београд: Portalibris.
[Jelena DIMITRIJEVIĆ, 2019: Nove. Beograd: Portalibris.]
Магдалена КОХ, 2012: …Кад сазремо као култура. Београд: Службени гласник.
[Magdalena KOH, 2012: …Kad sazremo kao kultura. Beograd: Službeni glasnik.]
Снежана МИЛОСАВЉЕВИЋ-МИЛИЋ, 2015: Јелена Димитријевић – биобиблиографска одредница. Philologia Mediana 7/7, 485–492.
[Snežana MILOSAVLjEVIĆ-MILIĆ, 2015: Jelena Dimitrijević – biobibliografska odrednica. Philologia Mediana 7/7, 485–492.]
Жарка СВИРЧЕВ, 2018: Нове у педагошком канону: методички предлози. Читате ли Јелену Димитријевић. Eds. Б. Дојчиновић, Ј. Милинковић. Београд: Филолошки факултет Универзитета у Београду. 23–44.
[Žarka SVIRČEV, 2018: Nove u pedagoškom kanonu: metodički predlozi. Čitate li Jelenu Dimitrijević. Eds. B. Dojčinović, J. Milinković. Beograd: Filološki fakultet Univerziteta u Beogradu. 23–44.]
Светлана СЛАПШАК, 2018: Женска деконструкција орјентализма: криптоколонијализам и Јелена Димитријевић. Читате ли Јелену Димитријевић. Eds. Б. Дојчиновић, Ј. Милинковић. Београд: Филолошки факултет Универзитета у Београду. 131–153.
[Svetlana SLAPŠAK, 2018: Ženska dekonstrukcija orjentalizma: kripto-kolonijalizam i Jelena Dimitrijević. Čitate li Jelenu Dimitrijević. Eds. B. Dojčinović, J. Milinković. Beograd: Filološki fakultet Univerziteta u Beogradu. 131–153.]
Ана СТЈЕЉА, 2012: Елементи традиционалног и модерног у делу Јелене Димитријевић. Дисертација. https://nardus.mpn.gov.rs/handle/123456789/4015?show=full/ (10.02.2024).
[Ana STJELjA, 2012: Elementi tradicionalnog i modernog u delu Jelene Dimitrijević. Disertacija. https://nardus.mpn.gov.rs/handle/123456789/4015?show=full/ (10.02.2024).]
Ана СТЈЕЉА, 2015: Сукоб старог и новог. Век од објављивања романа Нове Јелене Димитријевић (1862–1945). Књижевне вертикале 2/6, 110–118.
[Ana STJELjA, 2015: Sukob starog i novog. Vek od objavljivanja romana Nove Jelene Dimitrijević (1862–1945). Književne vertikale 2/6, 110–118.]
Copyright (c) 2024 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.