Femmes fatales v dramatiki cesarsko-kraljeve monarhije: od Wedekinda in Wyspiańskega do Robide in Cerkvenika

  • Krištof Jacek Kozak Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.17.2.50-63.2024
Ključne besede: femme fatale, satanska ženska, svetnica, fin de siècle, poljska književnost moderne, slovenska književnost moderne

Povzetek

Motiv žensk, ki s svojo zapeljivostjo usodno vplivajo na moške, ima v svetovni umetnosti že dolgo zgodovino, vendar so posebej razločno t. i. usodne ženske (femmes fatales) vstopile v umetnost fin de siècla na Dunaju. Paradigmatični so tako postali liki F. Wedekinda, A. Schnitzlerja ali O. Kokoschke in njihov vpliv se je širil do meja monarhije, kjer so jih na različne načine adaptirali. Medtem ko se je po preverbi literarnih del na Poljskem (S. Przybyszewski, S. Witkiewicz, S. Wyspiański) izkazalo, da so avtorji prevzeli veliko manj usodno in uničujočo različico usodne ženske, se je na Slovenskem (E. Gangl, A. Robida, A. Cerkvenik), nasprotno, razvila njena najbolj radikalna, usodna, celo satanska različica.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Krištof Jacek Kozak, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem

Koper, Slovenija. E-pošta: kjkozak@fhs.upr.si 

Literatura

Silvija BOROVNIK, 2022: Ivan Cankar in Zofka Kveder: prvi slovenski feministični roman? Ugledati s v drugem. Slovenska književnost v medkulturnem kontekstu. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. 43–51.
Angelo CERKVENIK, 1925: V vrtincu. Ljubljanski zvon 45, 152–158, 211–218, 283–291, 519–528, 604–611.
Angelo CERKVENIK, 1926: Greh. Ljubljanski zvon 46, 533–543, 612–616, 675–687.
Angelo CERKVENIK, 1928: Očiščenje. Ljubljana: Umetniška matica.
Jožica ČEH STEGER, 2023: Femme fragile v slovenski književnosti na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Slavia Centralis 16/2, 191–206.
Halina FLORYŃSKA-LALEWICZ, 2004: Stanisław Przybyszewski. Culture.pl. https://culture.pl/pl/tworca/stanislaw-przybyszewski (27. 2. 2024).
Engelbert GANGL, 1901: Sad greha. Gorica: Goriška tiskarna A. Gabršček.
Engelbert GANGL, 1922: Sfinga. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
Artur Maria HUTNIKIEWICZ, 2000: Młoda Polska. Warszawa: PWN.
France KOBLAR, 1973: Slovenska dramatika I. Ljubljana: Slovenska matica.
Ruth MARKUS, 2006: Femme fatale at the Turn of the 20th Cenutry. Femme fatale. Tel Aviv: Museum Tel Aviv. 188–179.
Gabriela MATUSZEK-STEC, 2013: »Der geniale Pole«?: Stanisław Przybyszewski in Deutschland (1892–1992). Hamburg: Igel Verlag.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2008: Labirinti ljubezni v slovenski književnosti od romantike do II. svetovne vojne. Ljubljana: Sophia.
Maria Jolanta OLSZEWSKA, 2016. Wobec fatalizmu Losu (Stanisław Wyspiański Klątwa – John Millington Synge Jeźdzcy do morza). Acta universitatis Lodziensis 3/33, 255–278.
Jacek PURCHLA, 2000: Kraków w Europie Środka. Krakow: Międzynarodowe Centrum Kultury.
Jacek PURCHLA, 2011: Kraków i Lwów w obec nowoczesności. Kraków i Galicja wobec przemian cywilizacyjnych (1866–1914). Kraków: Universitas. 222–238.
Adolf ROBIDA, 1907: V somraku. Arhiv SGM. Ljubljana. DD št. 772.
Adolf ROBIDA, 1908: Vampir. Ljubljanski zvon 28, 113–116, 153–163.
Adolf ROBIDA, 1908: Mary, drama histerične žene. Slovan 3, 76–80.
Adolf ROBIDA, 1908: Velka laž. Arhiv SGM. Ljubljana. DD št. 628.
Arthur SCHNITZLER, 1982: Rajanje. Celje: Slovensko ljudsko gledališče.
Peter SKRINE, 1989: Hauptmann, Wedekind and Schnitzler. London: Macmillan.
Frank WEDEKIND, 1906: Die Büchse der Pandora. Berlin: Bruno Cassirer.
Frank WEDEKIND, 2001: Pandorina skrinjica. Dramatikon 3. Ljubljana: Študentska založba. 9–162.
Otto WEININGER, 1936: Spol in značaj. Ljubljana: Modra ptica.
Stanisław Ignacy WITKIEWICZ, 1999: Čevljarji. Dramatikon 1. Ljubljana: Študentska založba. 53–103.
Frank WOLLMAN, 2004: Slovenska dramatika. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej.
Stanisław WYSPIAŃSKI, 1924: Tragedje: Meleager, Protesilas i Laodamia, Klątwa, Sędziowie. Warszawa: Bibljoteka Polska.
Stanisław WYSPIAŃSKI, 2006: Svatba. Ljubljana: Društvo 2000.
Objavljeno
2024-12-18
Kako citirati
Kozak K. J. (2024). Femmes fatales v dramatiki cesarsko-kraljeve monarhije: od Wedekinda in Wyspiańskega do Robide in Cerkvenika. Slavia Centralis, 17(2), 50-63. https://doi.org/10.18690/scn.17.2.50-63.2024
Številka
Letn. 17 Št. 2 (2024): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2024 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.