Ženska pesniška govorica v obdobju slovenske moderne: subjekt, ideali in intima
Povzetek
Uveljavljanje ženske literarne subjektivitete in predstavljanje intimnosti v obdobju moderne kaže na rahljanje ženskih vlog, ki jih je normirala patriarhalna, pretežno ruralna slovenska družba. Razprava obravnava pesnice, ki so se v liberalnem večkulturnem Trstu na začetku svoje literarne poti povezale okrog prve slovenske ženske revije. Z idealiziranimi predstavami o ljubezni in osebni svobodi so v poeziji načenjale ključna vprašanja ženske eksistence, ne le razporeditve ekonomske in politične moči, temveč predvsem zasebna: samozavedanje, (spodletele) erotične odnose, družino in materinstvo ter možnosti osebnostnega uresničevanja. Najambicioznejše so pozneje objavile samostojne zbirke, vendar so do danes ostale na obrobju kulturnega spomina, saj sta literarna zgodovina in kanon v funkciji potrjevanja identitete ‘malega’ naroda.
Prenosi
Literatura
France BERNIK, 1992: Pojem »moderna« v slovenski literarni vedi. Primerjalna književnost 15/1, 13‒20.
Anna BODROVA, 2024: »…med tem časom sem strašno dvignila slavo slovenskega dekleta«: ruska pisma Marice Strnad Cizerlj. Ljubim lepa pisma. Dopisovanja avtoric slovenske moderne. Nova Gorica: Založba Univerze. 609‒633.
Silvija BOROVNIK, 1995: Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Mihelač.
Silvija BOROVNIK, 2012: Književne študije: o vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 85). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.
Marja BORŠNIK, 1962: Študije in fragmenti. Maribor: Založba Obzorja.
Nataša BUDNA KODRIČ, Aleksandra SERŠE (ur.), 2003: Splošno žensko društvo: 1901–1945. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije.
Marica STRNAD CIZERLJ (Marica II), 1899: Pogreb. Ljubljanski zvon 19/9, 561.
Marica CIZERLJ STRNAD, 1927: Rdeči nageljčki. Ptuj: Samozaložba.
Jožica ČEH STEGER, 2022: Metaforični koncepti ljubezni in ženske v pesniških prvencih slovenske moderne. Slavia centralis 15/2, 129 ‒142.
Jožica ČEH STEGER, 2023: Poezija Kristine Šuler v kontekstu slovenske moderne. Naslavljanje raznolikosti v jeziku in književnosti. Ur. Jožica Jožef Beg, Mia Hočevar, Neža Kočnik. (Zbornik slavističnega društva Slovenije, 33). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 55‒63.
Marijan DOVIĆ, 2007: Slovenski Pisatelj. Razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Lillian FADERMAN, 2002: Več kot ljubezen moških: romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti. Prevod Nataša Velikonja. (Zbirka Vizibilija, 6). Ljubljana: Škuc.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 2021: Podobe ljubezni v poeziji prve slovenske lezbične pesnice Ljudmile Poljanec: »Kdor bol ljubezni dotrpi, -- na veke se ne pogubi«. Slovenska poezija. Simpozij Obdobja 40. Ur. Darja Pavlič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 2023: Slovene Poet LJUDMILA POLJANEC’S Representation of Lesbian love. Slovene Women Writers at the beginning of the 20th Century: writing from the edge. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 152). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 2017: Ključi od labirinta: O slovenski poeziji. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 122). Maribor: Univerzitetna založba Univerze.
Vida JERAJ (Vida), 1900: Dušica lepa. Slovenka 4/6, 126.
Vida JERAJ, 1908: Pesmi. Ljubljana: L. Schwentner.
Vida JERAJ (Vida), 1910: Greh. Domači prijatelj 7/2, 46.
Vida JERAJ, 1935: Izbrano delo Vide Jerajeve. Ur. Marja Boršnik. (Zbirka slovenskih književnic, I. knjiga). Ljubljana: Ženska založba belo-modre knjižnice.
Vida JERAJ, 2015: Pesmi. Ljubljana: Založba Forma 7.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2008: Labirinti ljubezni v slovenski književnosti od romantike do 2. svetovne vojne. Ljubljana: Založba Sophia.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2014: Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature. Nova Gorica: Založba Univerze.
Katja MIHURKO, Primož MLAČNIK, Ivana ZAJC (ur.), 2024: Ljubim lepa pisma. Dopisovanja avtoric slovenske moderne. Nova Gorica: Založba Univerze.
Milena MIKLAVČIČ, 2013: Ogenj, rit in kače niso za igrače. Žiri: Založba Jutri.
Milena MIKLAVČIČ, 2017: Ogenj, rit in kače niso za igrače. Del 2. Babice, hčere, vnukinje. Žiri: Založba Jutri 2052.
Irena NOVAK POPOV (ur.), 2004: Antologija slovenskih pesnic 1. Ljubljana: Založba Tuma.
Ljudmila POLJANEC (Bogomila), 1899: Zvezdi. Slovenka 3/17, 396.
Ljudmila POLJANEC (Ljudmila), 1900: Srečanje. Dom in svet 13/6, 173.
Ljudmila POLJANEC (Ljudmila), 1901: Prijateljici … Dom in svet 14/1, 28.
Ljudmila POLJANEC (Ljudmila), 1901b: Sestanek na grobu. Dom in svet 14/3, 145.
Ljudmila POLJANEC (M. P. Nataša), 1903: Kam naj grem odveze prosit. Ljubljanski zvon 23/11, 629.
Ljudmila POLJANEC (M. P. Nataša), 1905: Idila. Domači prijatelj 2/9, 201.
Ljudmila POLJANEC (M. P. Nataša), 1908: V album. Ljubljanski zvon 28/5, 323.
Ljudmila POLJANEC, 1906: Poezije. Ljubljana: L. Schwentner.
Ljudmila - Nataša POLJANEC, 2004: Poezije. Ur. Živana Safrani. Radenci: Občina.
Alenka PUHAR, 1982: Prvotno besedilo življenja. Zagreb: Globus.
Alenka ŠELIH idr. (ur.), 2007: Pozabljena polovica: Portreti žensk 19. in 20 stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Založba Tuma.
Kristina ŠULER (Kristina), 1898: Obup. Slovenka 2/11, 241.
Kristina ŠULER (Kristina), 1908: Kosec. Ljubljanski zvon 28/9, 569
Kristina ŠULER (Kristina), 1907: Ob Adriji. Ljubljanski zvon 27/4, 206‒208.
Kristina ŠULER, 2008: Češnja pod mojim oknom. Ur. Emil Cesar. Ljubljana: Amalieti & Amalieti.
Nataša VELIKONJA, 2018: »Pa mi prihaja naproti deva vilinskega stasa«: Ljudmila Poljanec, lezbična pesnica. Tatjana Greif, Nataša Velikonja: Zamolčane zgodovine. (Zbirka Vizibilija, 44). Ljubljana: Škuc.
Marta VERGINELLA, 2018: Marica Nadlišek Bartol, prva urednica Slovenke. SLOVENKA: prvi ženski časopis (1897–1902). Ur. Marta Veginella. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Vita ŽERJAL PAVLIN, 2018: Slovenkine pesnice. SLOVENKA: prvi ženski časopis (1897‒1902). Ur. Marta Veginella. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 53‒64.
Vita ŽERJAL PAVLIN, 2019: Pesemski cikli Ljudmile Poljanec in Vide Jeraj. Slovenski jezik in njegovi sosedje. Ur. Matej Šekli in Lidija Rezoničnik. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 29). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije.
Copyright (c) 2024 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.