Balkan Landscapes and Female Desire in Three Novellas by Women Writers from the Late 19th and Early 20th Centuries

  • Katja Mihurko Raziskovalni center za humanistiko, Univerza v Novi Gorici; Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.17.2.1–17.2024
Ključne besede: Mara Čop Lenger-Marlet, Marie von Berks, Milena Mrazović-Preindlsberger, Zofka Kveder, ženska spolna želja, intimnost, Balkans, družbeni spol, vmesna identiteta

Povzetek

Članek obravnava reprezentacije ženske spolne želje v delih treh avtoric, ki se odvijajo na Balkanu. Izhaja iz teze, da je bil pojem Balkana v 19. stoletju šele v nastajanju, zato je nudil možnosti za projekcije različnih podob. Kot takšen je služil tudi kot ozadje za tri zgodbe, v katerih so avtorice (Mara Čop Lenger- Marlet, Milena Mrazović-Preindlsberger in Zofka Kveder) predstavile tri ženske like, ki prestopajo meje normativne ženskosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Katja Mihurko, Raziskovalni center za humanistiko, Univerza v Novi Gorici; Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU

Nova Gorica, Slovenija. E-pošta: katja.mihurko@ung.si

Literatura

Sara ABRAHAMSBERG, 2021: Pogled slovenskih žensk na Orient konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Ljubljana: [S. Abrahamsberg].
John B. ALLCOCK and Antonia YOUNG (eds.), 2000: Black lambs and gray falcons: Women travelling in the Balkans. New York, Oxford: Berghahn Books.
Christa BITTERMANN-WILLE, 2002: Dirne, Schauspielerin, Frauenrechtlerin – Sünderin. Der verbotene Blick: Erotisches aus zwei Jahrtausenden. Ed. Michaela Brodl. Klagenfurt: Ritter. 152–153.
Gisela BOCK, 2002: Women in European History. Oxford, Malden: Wiley-Blackwell.
Ann BROOKS, 2018: Genealogies of emotions, intimacies, and desire: theories of changes in emotional regimes from medieval society to late modernity. London; New York: Routledge.
Brigitte BRUNS, 1997: Hermaphrodit oder das Geschlecht der Moderne. Zur Präsentation des Weiblichen und der Auflösung des Subjekts. Die Frauen der Wiener Moderne. Eds. Lisa Fischer and Emil Brix. Oldenburg: Verlag für Geschichte und Politik.
Mara COP LENGER-MARLET, 1887: Auf den Edelhöfen des Balkan. Leipzig: Verlag von Albert Unflad.
Wendy HAYDEN, 2013: Evolutionary Rhetoric: Sex, Science, and Free Love in Nineteenth Century Feminism. Carondale: Southern Illinois University Press.
Carola HILMES, 1990: Die Femme Fatale. Ein Weiblichkeitstypus in der nachromantischen Literatur. Stuttgart: J. B. Metzler.
Karen M. OFFEN, 2000: European feminisms: 1700–1950: a political history. Stanford (CA): Stanford University Press.
Ana FOTEVA, 2014: Do the Balkans begin in Vienna: the geopolitical and imaginary borders between the Balkans and Europe. New York [etc.]: P. Lang.
Alenka JENSTERLE DOLEŽAL, 2008: Podobe identitete in travma telesa v prozi Zofke Kveder. Zofka Kvedrová, (1878–1926): recepce její tvorby ve 21. Století. Eds. Jasna Jahič Honzak, and Alenka Jensterle-Doležal. Prague: Národní knihovna ČR, Slovanská knihovna.
Zofka KVEDER, 1904: Eva. Ljubljanski zvon 24/11, 642–648.
Zofka KVEDER, 1995: Eve. The veiled landscape. Ed. Zdravko Duša. Ljubljana: Slovenian Office for Women’s Policy: “City of Women” Festival. 48–53.
Kristin LINDEMANN, 2015: Explaining Bosnia ̶ Milena Preindlsberger-Mrazović and Austria’s own ‘Orient’. Europe and the Balkans: decades of Europeanization? Eds. Tanja Zimmermann, Aleksandar Jakir. Würzburg: Königshausen & Neumann, cop. 161–170.
Marina MATEŠIĆ, Svetlana SLAPŠAK, 2017: Rod i Balkan. Porodnjavanje balkanizma. Putovanje do druge, s preprekama. Zagreb: Durieux.
Tracie MATYSIK, 2008: Reforming the moral subject: ethics and sexuality in Central Europe, 1890–1930. Ithaca: Cornell University Press.
Katja MIHURKO, 2006: Kveder, Zofka. A biographical dictionary of women’s movements and feminisms in Central, Eastern, and South Eastern Europe: 19th and 20th centuries. Budapest. Eds. Francisca de Haan, Krasimira Daskalova, Anna Loutfi. New York: CEU Press/Central European University Press. 282–285.
J. Paul MÖBIUS, 1988: Über den physiologischen Schwachsinn des Weibes. Halle a.d. Saale: Marhold. Toril MOI, 22005: Sexual/Textual Politics. Feminist Literary Theory. London, New York: Routledge.
Katharina Maria MOTYL, 2017: Bodies that shimmer: an embodied History if Viennas’s New Women, 1893–1931. [PhD Thesis] Chicago: University of Chicago.
Milena MRAZOVIC, 1899: Selam. Sketches and Tales of Bosnian Life. Translated by Mrs. Waugh. London: Jarrold and Sons.
Milena MRAZOVIĆ-PREINDLSBERGER, 1890: Eine bosnische Semiramis. Historische Novelle. Wakit. Kalender für das Jahr 1890. 27–51.
Milena MRAZOVIĆ-PREINDLSBERGER, 1893: Selam: Skizzen und Novellen aus dem bosnischen Volksleben. Berlin: Deutsche Schriftsteller-Genossenschaft.
David A. NORRIS, 2015: Mind the Gap! The Balkans as Literary Trope. Europe and the Balkans: decades of Europeanization? Eds. Tanja Zimmermann, Aleksandar Jakir. Würzburg: Königshausen & Neumann, cop. 33–38.
Donald M. NICOL, 1968: The Byzantine Family of Kantakouzenos (Cantacuzenus) ca. 1100–1460: a Genealogical and Prosopographical Study. Washington, DC: Dumbarton Oaks. 176–187.
Viola PARENTE-ČAPKOVÁ, 2003: Free Love, Free Love, Mystical Union or Prostitution? The Dissonant Love Stories of L. Onerva. Changing Scenes. Encounters between European and Finnish Fin de Siècle. Ed. P. Lyytikäinen. Helsinki: Finnish Literature Society. 54–84.
Bettina POHLE, 1998: Kunstwerk Frau. Inszenierungen von Weiblichkeit in der Moderne. Frankfurt am Main: Fischer.
Clemens RUTHNER, 2018: Habsburgs ‘dark continent’: postkoloniale Lektüren zur österreichischen Literatur und Kultur im langen 19. Jahrhundert. Tübingen: Narr Francke Attempto.
Maria TODOROVA, 22009: Imagining the Balkans. New York: Oxford University Press.
Marina WARNER, 1978: Alone of all her sex: the myth and the cult of the Virgin Mary. London, Melbourne, New York: Quartet Books.
Slavica ŽURA VRKIĆ, 2003: The first croatian female ethnographer Mara Čop Marlet. Etnološka tribina 33/26, 91–105.
Objavljeno
2024-12-18
Kako citirati
Mihurko K. (2024). Balkan Landscapes and Female Desire in Three Novellas by Women Writers from the Late 19th and Early 20th Centuries . Slavia Centralis, 17(2), 1–17. https://doi.org/10.18690/scn.17.2.1–17.2024
Številka
Letn. 17 Št. 2 (2024): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2024 University of Maribor Press

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.