Značilnosti eseja nekaterih sodobnih slovenskih esejistk

  • Janja Vollmaier Lubej Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.2.279-295.2023
Ključne besede: sodobne slovenske esejistke, slovenski esej, žensko avtorstvo, Silvija Borovnik, Renata Salecl, Urša Zabukovec, Katja Perat

Povzetek

Razprava prikaže esejistično delo izbranih sodobnih slovenskih esejistk, s posebnim ozirom na njihove tematske in slogovne značilnosti. Opozori, da raziskav o literarnem delu sodobnih slovenskih esejistk ni veliko, čeprav so avtorice pisale in še pišejo različne vrste esejev. Pri teoretskih izhodiščih upošteva dognanja in preučevanja Denisa Poniža, Janka Kosa ter Mirana Štuheca, še zlasti zgodovinski vidik evropskega in slovenskega eseja ter esejizirano pripovedno prozo. Prispevek se ukvarja z esejem slovenskih avtoric od leta 1993 do danes, a izpostavi tudi refleksije o vidnejših nemških, poljskih, ruskih ter ameriških esejistkah. Sledi pregled esejistike izbranih avtoric, in sicer so to esejistične zbirke Slovenija, moja Afrika (1993) Silvije Borovnik, Tek na mestu (2017) Renate Salecl, Vseživo (2017) Urše Zabukovec in Naredite Ameriko spet obvladljivo (2018) Katje Perat, ki poudarja njihovo esejistično misel, tematske in slogovne sorodnosti ter razlike

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Janja Vollmaier Lubej, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: janja.vollmaier@guest.um.si

Literatura

Simone DE BEAUVOIR, 2018: Starost. Stališče zunanjosti. Prev. T. Gerdina. Ljubljana: OPRO, Zavod za aplikativne študije.
Silvija BOROVNIK, 1993: Slovenija, moja Afrika: eseji in zapisi. Ravne na Koroškem: ČZP Voranc.
Silvija BOROVNIK, 1995a: Sodobna slovenska esejistka: Alenka Puhar. Odsevanja 25, 29–32.
Silvija BOROVNIK, 1995b: Pišejo ženske drugače?: o Slovenkah kot pisateljicah in literarnih likih. Ljubljana: Mihelač.
Silvija BOROVNIK, 1995c: Sodobna slovenska esejistka: Alenka Puhar. Pišejo ženske drugače?: o Slovenkah kot pisateljicah in literarnih likih. Ljubljana: Mihelač. 212–222.
Silvija BOROVNIK, 2017: Alma Karlin, svojevrstna pisateljska osebnost. Večulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 115–123.
Naomi KLEIN, 2014: Doktrina šoka: razmah uničevalnega kapitalizma. Prev. B. Simoniti. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tina KRANER, 2020: Stanje raziskav o proznih delih sodobnih slovenskih pisateljic. Slavia Centralis 13/1, 244–254.
Olga TOKARCZUK, 2018: Pozorni pripovedovalec. Prev. J. Unuk. Ljubljana: LUD Literatura.
Tatjana TOLSTOJ, 2019: Tuja lepota: izbor esejev. Prev. U. Zabukovec. Ljubljana: Beletrina.
Katja MIHURKO PONIŽ, 2021: Zofka Kveder kot kulturna posrednica. Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. (57. SSJLK). Ur. Alenka Žbogar. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. 44–52.
Jolka MILIČ, 2018: O prevajanju in poeziji in še o marsičem (kramljanja). Trst: ZTT-EST.
Herta MÜLLER, 2023: Kralj se prikloni in ubija. Prev. S. Šerc. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Katja PERAT, 2018: Naredite Ameriko spet obvladljivo. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Denis PONIŽ, 1989: Esej. (Literarni leksikon, zv. 33). Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Renata SALECL, 2017: Tek na mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Renata SALECL, 2020: Strast do nevednosti. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Susan SONTAG, 2006: Pogled na bolečino drugega. Prev. S. Knop. Ljubljana: Založba Sophia.
Miran ŠTUHEC, 2004: Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ljubljana: Slovenska matica.
Urša ZABUKOVEC, 2017: Vseživo: eseji. (Knjižna zbirka Collectanea). Ljubljana: KUD Logos.
Objavljeno
2023-12-30
Kako citirati
Vollmaier Lubej J. (2023). Značilnosti eseja nekaterih sodobnih slovenskih esejistk. Slavia Centralis, 16(2), 279-295. https://doi.org/10.18690/scn.16.2.279-295.2023
Številka
Letn. 16 Št. 2 (2023): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.