Neprototipni diskurzni označevalec zdaj
Povzetek
Prispevek predstavlja kvalitativno študijo primera diskurznega označevalca zdaj, ki je bil doslej proučevan v prozodično nevpeti strukturi oz. kot prototipni diskurzni označevalec. Strukturna, tj. prozodična, analiza kaže, da se diskurzni označevalec zdaj pojavlja tudi v neprototipni obliki. Na podlagi semantične analize, ki jo podpremo s testom parafraziranja in prevajanja, ugotavljamo, da neprototipni zdaj uvaja manjše tematske premike kot njegova prototipna različica in se pojavlja predvsem v vlogi poudarjanja, medtem ko je za prototipni zdaj značilna predvsem vloga strukturiranja diskurza.
Prenosi
Literatura
Gisle ANDERSEN, 2000: The role of the pragmatic marker like in utterance interpretation. Pragmatic Markers and Propositional Attitude. Ur. G. Andersen in T. Fretheim. (Pragmatics & Beyond New Series, 79). Amsterdam: John Benjamins Publishing. 17–38.
Ronald CARTER in Michael MCCARTHY, 2006: Cambridge grammar of English: a comprehensive guide; spoken and written English grammar and usage. Cambridge: Cambridge University Press.
Csilla Ilona DER in Alexandra MARKO, 2010: A pilot study of Hungarian discourse markers. Lang. Speech 53/2, 135–180.
Kaja DOBROVOLJC, 2018: Raba tipično govorjenih diskurznih označevalcev na spletu. Slavistična revija 66/4, 497‒513.
Gorka ELORDIETA in Magdalena ROMERA, 2002: Prosody and meaning in interaction: The case of the Spanish discourse functional unit entonces »then«. Proc. Speech Prosody. Aix-en-Provence, Francija. 263‒266.
Kerstin FISCHER, 2006: Towards an Understanding of the Spectrum of Approaches to Discourse Particles: Introduction to the Volume. Approaches to discourse particles. Ur. K. Fischer. Amsterdam: Elsevier. 1–20.
Bruce FRASER, 1990: An Account of Discourse Markers. International Review of Pragmatics 1, 293–320.
Ken HYLAND, 2005: Metadiscourse: Exploring Interaction in Writing. London in New York: Continuum.
Mira KRAJNC IVIČ, 2004: Začetniki oziroma sredstva za vzpostavljanje in ohranjanje stika v komunikaciji. Jezikoslovni zapiski 10/2, 121‒136.
– –, 2005: Besedilne značilnosti javne govorjene besede: na gradivu sej mariborskega Mestnega sveta. Maribor. (Zora, 35).
– –, 2010: Kako natančna je lahko transkripcija. Slavia Centralis III/1, 159–192.
Domen KRVINA in Andreja ŽELE, 2017: O medmetih, zlasti o njihovih razločevalnih lastnostih: poudarjen slovarski vidik. Slavistična revija 65/2, 201–228.
Yael MASCHLER, 2002: The Role of Discourse Markers in the Construction of Multivocality in Israeli Hebrew Talk in Interaction. Research on Language and Social Interaction 35/1, 1–38.
– –, 2009: Metalanguage in Interaction. Hebrew discourse markers. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.
Yael MASCHLER in Deborah SCHIFFRIN, 2015: Discourse markers: Language, meaning, and context. The Handbook of Discourse Analysis. Ur. D. Tannen, H. E. Hamilton in D. Schiffrin. Hoboken: John Wiley & Sons. 189–221.
Gerard N. O’GRADY, 2017: »I think« in televised political debate. International Review of Pragmatics 9/2, 269–303.
Jesus ROMERO-TRILLO, 2018: Prosodic modeling and position analysis of pragmatic markers in English conversation. Corpus Linguistics and Linguistic Theory 14/1, 169–195.
Tina ROŽAC, 2016: Diskurzni označevalci v besedilnih vrstah vsakdanjih pogovorov: študija primera Rakitovca v slovenski Istri. Annales, Series historia et sociologia 26/4, 727–740.
Deborah SCHIFFRIN, 1987: Discourse Markers. Cambridge: Cambridge University Press.
– –, 2001: Discourse markers: language, meaning, and context. The handbook of discourse analysis. Ur. D. Schiffrin, D. Tannen in E. H. Hamilton. Oxford: Blackwell. 54–75.
Mojca SCHLAMBERGER BREZAR, 1998: Vloga povezovalcev v diskurzu. Jezik za danes in jutri. Ur. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 194–202.
– –, 2007: Vloga povezovalcev v govorjenem diskurzu. Jezik in slovstvo 52/3‒4, 21‒32.
Lawrence SCHOURUP, 1999: Discourse markers. Lingua 107/3, 227–265.
Kathrink SIEBOLD, 2021: German dann – From adverb to discourse marker. Journal of Pragmatics 175, 129‒145.
Mojca SMOLEJ, 2004: Členki kot besedilni povezovalci. Jezik in slovstvo 49/5, 45–57.
– –, 2012: Besedilne vrste v spontanem govoru. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Janez STERGAR, Vladimir HOZJAN in Bogomir HORVAT, 2003: Labeling of symbolic prosody breaks for the Slovenian language. International journal of speech technology 6/3, 289–299.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2014a: Medmeti v slovenskem jeziku. Maribor: Založba Pivec.
– –, 2014b: Medmet kot besedna vrsta v slovničnih opisih slovenskega jezika. Slavistična revija 62/1, 17–37.
Alenka VALH LOPERT, 2013: Med knjižnim in neknjižnim na radijskih valovih v Mariboru. Maribor: Študentska založba Litera.
Teun A. Van DIJK, 1997: The study of discourse. Discourse as structure and process. Ur. T. A. Van Dijk. London: Sage.
Darinka VERDONIK, 2015: Slovarski opis pragmatično-diskurzne razsežnosti leksikalne rabe. Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis, 2. del. Ur. M. Smolej. Ljubljana. (Obdobja, 34). 793–799.
– –, 2006: Mhm, ja, no, dobro, glejte, eee …: Diskurzni označevalci v telefonskih pogovorih. Jezik in slovstvo 51/2, 19–36.
– –, 2007a: Jezikovni elementi spontanosti v pogovoru. Diskurzni označevalci in popravljanja. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, št. …).
– –, 2007b: Upravljanje pogovora kot metadiskurzna funkcija. Jezik in slovstvo 52/3–4, 53–66.
Darinka VERDONIK, Matej ROJC in Marko STABEJ, 2007a: Annotating Discourse Markers in Spontaneous Speech Corpora on an Example for the Slovenian Language. Language Resources and Evaluation Journal 41/2, 147–80.
Darinka VERDONIK, Andrej ŽGANK in Agnes PISANSKI PETERLIN, 2007b: Diskurzni označevalci v dveh pogovornih žanrih. Jezik in slovstvo 52/6, 19–33.
Branislava VIČAR, 2011: Parenteza v novinarskem in parlamentarnem diskurzu. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 77).
Ana ZWITTER VITEZ, 2018: Enota analize spontanega govora. Jezik in slovstvo 63/2–3, 157–175, 277.
Nina ŽAVBI MILOJEVIĆ, 2013: Analiza odrskega govora. Slavistična revija 61/4, 651–664.
Andreja ŽELE, 2014: Slovar slovenskih členkov. Ljubljana: Založba ZRC.
SPLETNI VIRI
DORA – Nedeljski pogovori. Dostop 7. 9. 2022 na https://www.youtube.com/watch?v=ur7zbkJWhek.
Gospoda – Branje. Dostop 7. 9. 2022 na https://www.youtube.com/watch?v=H2PgIJOY7Vg.
Gospoda – Kostanj. Dostop 7. 9. 2022 na https://www.youtube.com/watch?v=h22aWoMJAi0.
Gospoda – Umetnost. Dostop 7. 9. 2022 na https://www.youtube.com/watch?v=2A1Q1tWz3Ck.
SSKJ2 – Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Spletna izdaja, 2014. Dostop 7. 9. 2022 na https://fran.si/.
Sinonimni slovar slovenskega jezika. Spletna izdaja, 2018. Dostop 7. 9. 2022 na https://fran.si/.
Copyright (c) 2022 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.