Kako lahko polonizmi jidiša razkrijejo iransko, turkotatarsko in drugo azijsko govorico v galicijski Beli Hrvaški

  • Paul Wexler Univerza v Tel Avivu
DOI: https://doi.org/10.18690/scn.15.1.71–105.2022
Ključne besede: poljski jidiš, iranščina, turkotatarščina, stari judovski jeziki, kitajščina, lingvistika Svilne poti

Povzetek

Govorci jidiša so kot trgovci na Svilni poti med 9. in 13. stoletjem prevzeli kakšnih pet tisoč afrazijskih, zlasti perzijskih jezikovnih posebnosti. Na Poljskem so se judovski govorci, ki so bili predvsem iranskega izvora, najprej naselili blizu ali znotraj galicijske Bele Hrvaške, ki je razpadla do 10. stoletja. Veliko nezapisanih iranskih in turkotatarskih vplivov v poljskem jidišu so
nato prekrili polonizmi, ki v obliki in pomenu spominjajo na prvotno iransko in turkotatarsko izrazje. Članek se trudi raziskati, koliko polonizmov v poljskem in ukrajinskem jidišu (pravzaprav 'prikritih irano-turcizmov') lahko obnovi podobo izumrle iranščine in turkotatarščine, govorjene na slovanskih in germanskih tleh. Druge možnosti za zdaj ni.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Paul Wexler, Univerza v Tel Avivu

Tel Aviv, Izrael. E-pošta: wexlerpaul7@gmail.com

Literatura

Harold W. BAILEY, 1979: Dictionary of Khotan Saka. Cambridge, London, New York, Melbourne: Cambridge University.
Émile BENVENISTE, 1970: Old Iranian. Current Trends in Linguistics. Ed. Thomas Sebeok. The Hague: Mouton. 6, 9–25.
Johannes BENZING, 1959: Das Tschuwaschische. Philologiae turcicae fundamenta. Eds. Jean Deny, et al. Wiesbaden: Aquis Mattiacis, Steiner. 1, 695–751.
Uwe BLÄSING, 2002: Ein Beitrag zu Zigeuner-Jargons, Geheimsprachen und zum argotischen Wortschatz in der Türkei. Einige Bemerkungen zu Caferoğlus Liste aus dem Wortschatz der Elekçi bei Alaçam (Bolu). Iran and the Caucasus 6/1–2, 103–168.
Maria BRZEZINA, 1979: Języki mniejszości narodowych w tekstach literackich i folklorystycznych 1. Południowokresowa polszczyzna Žydów. Warsaw-Krakow: Państwowe wydawnyctwo.
David BUYANER, 2005: On the etymology of Middle Persian baškuč (‘winged monster’). Studia iranica 4, 19–30.
Gerald CLAUSON, 1972: An etymological dictionary of pre-thirteenth-century Turkic. Oxford: Clarendon.
Jan CZEKANOWSKI, 1957: Wstęp do historii słowian. Poznań: Instytut Zachodni.
Karl DIETERICH, 1931: Zur Kulturgeographie und Kulturgeschichte der byzantinischen Balkanländer. Byzantinische Zeitschrift 31, 37–57, 334–50.
Francis DVORNIK, 1949: The making of Central and Eastern Europe. London: Polish Research Centre.
Richard ETTINGHAUSEN, 1972: From Byzantium to Sasanian Iran and the Islamic world. Three modes of artistic influence. Leiden: Brill.
Johann FÜCK, 1955: ‘Arabīya. Recherches sur l’histoire de la langue et du style arabe. Paris: M. Didier.
Dietrich GERHARDT, 1974–1977: “Vogelmilch”–Metapher oder Motiv. Semantische Hefte 2, 1–77; Semantische Hefte 3, 81–86.
Jacob GERZON, 1902: Die jüdisch-deutsche Sprache. Eine grammatisch-lexikalische Untersuchung ihres deutschen Grundbestandes. Frankfurt am Main: J. Kauffmann.
Albrecht GÖTZE, 1923: Persische Weisheit in griechischem Gewande. Zeitschrift für Indologie und Iranistik 2, 60–98, 167–177.
Benjamin H. HARY, 2009: Translating religion. Linguistic analysis of Judeo-Arabic sacred texts from Egypt. Leiden-Boston: Brill.
Friedhelm HINZE, 1974: Zum Stand der Erforschung des Dravänopolabischen. Zeitschrift für Slavistik 19, 507–512.
Wladimir IVANOW, 1922: An old Gypsy-Darwish jargon. Journal of the Asiatic Society of Bengal n. s. 18, 375–383.
Anatolij IVČENKO, 1998: Zasady etymolohičnoho analizu ukrajins’koji narodnoji frazeolohiji. Zbirnyk Xarkivs’koho istoryko-filolohičnoho tovarystva n.s. 7, 105–122.
Jan KARŁOWICZ, Adam KRYŃSKI and Władysław NIEDŹWIEDZKI (eds.), 1900-1927: Słownik języka polskiego 1-8. Warsaw: Nakładem prenumeratorów.
Franciszek KMIETOWICZ, 1978: Die Titel der Slawenherrscher in der sog. “Anonymen Mitteilung”, einer orientalischen Quelle (Ende des neunten Jahrhunderts). Folia orientalia 19, 13–33.
Konstantin KOSTOV, 1971: Nasleden li e ot praslavjansko vreme dnešnijat slavjanski poslovičen izraz ot ptiče mljako? Bălgarski ezik 21/2–3, 255–259.
Zenon KUZELA, 1963: Tribal division and ethnographic groups. Ukraine. A concise encyclopaedia. Ed. Volodymyr Kubijovyč. Toronto: Ukrainian National Association, University of Toronto. 1, 280–286.
Gerard LABUDA, 1949: Pierwsze państwo słowiańskie. Państwo Samona. Poznań: Księgarnia Akademicka.
Tadeusz LEWICKI, 1954: Polska i kraje sąsiedne w świetle “Księgi Rogera” geografa arabskiego z XII w. al-Idrîsî’ego 2. Krakow-Warsaw: Polska Akademia Umiejętności.
Henryk ŁOWMIAŃSKI, 1963: Początki Polski: Z dziejów Słowian w 1 tysiącleciu n.e. 2. Warsaw: Państwowe Wydawnictwo Naukowe.
Douglas M. MACDOWELL (ed.), 1971: Aristophanes, Wasps. Oxford: Oxford University.
Hrach K. MARTIROSYAN, 2010: Etymological dictionary of the Armenian inherited lexicon. Leiden, Boston: Brill.
Yaron MATRAS, 2002: Romani: A linguistic introduction. Cambridge: Cambridge University.
Manfred MAYRHOFER, 1956–1980: Kurzgefasstes etymologisches Wörterbuch des altindischen. Heidelberg: C. Winter.
Margaret C. MILLER, 1997: Athens and Persia in the fifth century BC: A study in cultural receptivity. Cambridge: Cambridge University.
Ivan Ivanavič NOSOVIČ, 1870: Slovar’ belorusskogo narečija. St. Petersburg: Izdanie Otdelenija Russkogo Jazyka i Slovesnosti Imperatorskoj Akademii Nauk.
Hryhoryj P. PIVTORAK, 1993: Ukrajinci: Zvidky my i naša mova? Kiev: Naukova dumka.
John T. PLATTS, 1960: A dictionary of Urdū, Classical Hindi and English. Oxford: Oxford University.
Józef RECZEK, 1991: Polszczyzna i inne języki w perspektywie porównawczej. Wrocław, Warsaw, Krakow: Zakład Narodowy im. Ossolińskich.
Jurij Aronovič RUBINČIK, 1970: Persidsko-russkij slovar’ 1–2. Moscow: Sovetskaja ènciklopedija.
George Y. SHEVELOV, 1965: A prehistory of Slavic. The historical phonology of Common Slavic. New York: Columbia University Press.
– –, 1979: A historical phonology of the Ukrainian language. Heidelberg: C. Winter.
Francis Joseph STEINGASS, 1892: A comprehensive Persian-English dictionary, including the Arabic words and phrases to be met with in Persian literature. London: Routledge and Kegan Paul. An on-line reverse English-Persian version of this dictionary is available at dsal.uchicago.edu.
Ralph L. TURNER, 1966: A comparative dictionary of the Indo-Aryan languages. London-New York-Toronto: Oxford University.
Max VASMER, 1923: Die Iranier in Südrussland. Leipzig: Markert and Petters.
– –, 1953–1958: Russisches etymologisches Wörterbuch 1-3. Heidelberg: Carl Winter.
Max WEINREICH, 1956: Yiddish, Knaanic, Slavic: the basic relationships. For Roman Jakobson. Essays on the occasion of his sixtieth birthday. Eds. Morris Halle, Horace G. Lunt, Hugh McLean and Cornelis H. van Schooneveld. The Hague: Mouton. 622–32.
– – [VAJNRAJX], 1973: Gešixte fun der jidišer šprax 1–4. New York: YIVO. English translation, trsls. Shlomo Noble and Joshua A. Fishman. Ed. Paul Glasser. New Haven 2008: Yale University.
Paul WEXLER, 1986: Exploring the distinctive features of Wandersprachen. (The case of European Romani and Jewish languages.) Mediterranean language review 2, 5–47.
– –, 1991: Yiddish—the fifteenth Slavic language. International journal of the sociology of language 91, 1–150, 215–225.
– –, 1992: The Balkan substratum of Yiddish. A reassessment of the unique Romance and Greek components. Wiesbaden: Harrassowitz.
– –, 1997: The relexification hypothesis in Rumanian. Relexification in creole and noncreole languages. (With special reference to Modern Hebrew, Haitian Creole, Romani and Rumanian). Eds. Julia Horvath and Paul Wexler. Wiesbaden: Harrassowitz. 162–188.
– –, 2002: Two-tiered relexification in Yiddish. (Jews, Sorbs, Khazars and the Kiev-Polessian Dialect). Berlin: Mouton de Gruyter.
– –, 2021: Silk Road Linguistics: The birth of Yiddish and the multiethnic Jewish peoples, 9–13th centuries. (The indispensable role of the Arabs, Chinese, Iranians, Slavs and Turks.) Wiesbaden: Harrassowitz.
Ehsan YARSHATER, 2002: The Jewish dialect of Kāshān. Jerusalem studies in Arabic and Islam 27, 439–462.
Objavljeno
2022-04-15
Kako citirati
Wexler P. (2022). Kako lahko polonizmi jidiša razkrijejo iransko, turkotatarsko in drugo azijsko govorico v galicijski Beli Hrvaški. Slavia Centralis, 15(1), 71–105. https://doi.org/10.18690/scn.15.1.71–105.2022
Številka
Letn. 15 Št. 1 (2022): Slavia Centralis
Rubrike
Articles

Copyright (c) 2022 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.

Avtorske pravice

Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.

Plagiatorstvo

Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.

Avtorji morajo upoštevati naslednje:

Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.

Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.