Popularizacija medicinskega znanja na spletnih forumih
Povzetek
Članek raziskuje ruski poljudnoznanstveni medicinski diskurz, in sicer z vidika popularizacijskih strategij, ki se uporabljajo v interakciji med strokovnjakom in laikom. Pri tem je treba strokovno znanje približati nestrokovnjaku na način, ki mu omogoča razumevanje. Raziskava je nastala zaradi opažanj o pomanjkanju jasnih smernic za interakcijo strokovnjakov z laiki (uporabniki spleta) in zaradi izzivov, s katerimi se nestrokovna publika sooča pri poskusih razumevanja abstraktnih in/ali neznanih medicinskih konceptov. Ugotovitve podpirajo izhodiščno tezo, da strokovnjaki pri komuniciranju z nestrokovnjaki uporabljajo drugačno retoriko, razlagalne strategije pa jim pomagajo interpretirati strokovno vsebino. V članku so prikazane strategije, ki se uporabljajo za razlago strokovnih konceptov nestrokovnjakom.
Prenosi
Literatura
Patrizia ANESA, Antoinette FAGE-BUTLER, 2015: Popularizing biomedical information on an online health forum. Ibérica 29, 105–128.
Donella ANTELMI, 2011: Social demand and the new media Italian forums dealing with healthcare. Pragmatics and Society 2/2, 282–300.
Isabel BALTEIRO, 2017: Metaphor in Ebola’s popularized scientific discourse. Iberica 3, 209–230.
Olga BOGINSKAYA, 2020: The simplification of jury instructions: Legal-lay interactions. ESP Today 8/2, 297–318.
Massimiano BUCCHI, 2008: Of deficits, deviations and dialogues: Theories of public communication of science. Handbook of public communication of science and technology. Ed. Massimiano Bucchi. London: Routledge. 57–76.
– –, 1996: When scientists turn to the public: Alternative routes in science communication. Public Understanding of Science 5/2, 375–394.
Helena CALSAMIGLIA, Teun van DIJK, 2004: Popularization discourse and knowledge about the genome. Discourse & Society 15/4, 369–389.
Guiomar CIAPUSCIO, 2003: Formulation and reformulation procedures in verbal interactions between experts and semi-laypersons. Discourse Studies 5/2, 207–233.
Antoinette FAGE-BUTLER, 2013: Including patients’ perspectives in patient information leaflets: A polyocular approach. Fachsprache 35, 140–154.
Antoinette FAGE-BUTLER, Matilde Nisbeth JENSEN, 2013: The interpersonal dimension of online patient forums: How patients manage informational and relational aspects in response to posted questions. Hermes 51, 21–38.
Maurizio GOTTI, 2011: Investigating Specialized Discourse. Bern: Peter Lang.
– –, 2014: Reformulation and recontextualization in popularization discourse. Iberica 27, 15–34.
Jane GREGORY, Steve MILLER, 1998: Science in Public: Communication, Culture, and Credibility. New York: Plenum.
Elizabeth GÜLICH, 2003: Conversational techniques used in transferring knowledge between medical experts and non-experts. Discourse Studies 5/2, 235–263.
Stephen HILGARTNER, 1990: The dominant view of popularization: Conceptual problems, political uses. Social Studies of Science 20, 519–539.
Ken HYLAND, 2007: Applying a gloss: Exemplifying and reformulating in academic discourse. Applied Linguistics 28/2, 266–285.
PRAGGLEJAZ GROUP, 2007: MIP: A method for identifying metaphorically used words in discourse. Metaphor and Symbol 22/1, 1–39.
Rudiger REINHARDT, Beate STATTKUS, 2002: Fostering knowledge communication: concept and implementation. Journal of Universal Computer Science 8/5, 536–545.
Srikant SARANGI, 1998: Rethinking recontextualization in Professional discourse studies: An epilogue. Text 18/2, 301–318.
Elena SEMINO, 2008: Metaphor in Discourse. Cambridge, UK: Cambridge University Press.
Susak SONTAG, 1989: Illness as Metaphor and AIDS and Its Metaphors. London, New York: Penguin Modern Classics.
Copyright (c) 2022 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.