Hrvatski i bosanski jezik u RBiH (1992–1995) u svjetlu teorije jezičkog imperijalizma: jezička politika i školstvo
Povzetek
V prispevku sta obravnavana hrvaški in bosanski jezik v Republiki Bosni in Hercegovini (RBiH) v obdobju od 1992 do 1995, in sicer z vidika jezikovnih pravic in jezikovne diskriminacije. Razprava se osredinja na teoriji lingvistične pravičnosti in lingvističnega imperializma v neposredni povezavi z vprašanjem maternega jezika v izobraževanju in pedagoški praksi. Ob vsebini pravnih dokumentov v prvi polovici devetdesetih let, ki se navezujejo na rabo jezika v šolstvu in širši družbi, je podana analiza družbene ureditve jezikovnih vprašanj ter različnih družbenih praks. Gre za analizo aktualnega zapostavljajočega, raznarodovalnega in ločevalnega modela izobraževanja v nasprotju z zaželenim povezovalnim, nerazlikovalnim in neločevalnim izobraževalnim sistemom.
Prenosi
Literatura
Besmir FIDAHIĆ, 2021: Linguistic Justice at the International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia. Cambridge: Cambridge Scholars Publishing.
Jasmin HODŽIĆ, 2018: Bosanski jezik: Statusna pitanja bosanskog jezika kroz historiju i historija nauke o bosanskom jeziku. Sarajevo: Simurg media i Internacionalni univerzitet u Sarajevu.
– –, 2018a: Neki sociolingvistički aspekti imenovanja i učenja maternjeg jezika i književnosti u bosanskohercegovačkom školstvu s fokusom na Kanton Sarajevo. Književni jezik 29, 159–197.
– –, 2020: Sociolingvistički uvidi u rasprave o bosanskom jeziku na Mostarskom savjetovanju o književnom jeziku (1973) i Sarajevskom savjetovanju (2019). Jezikoslovni zapiski 26/1, 129–142.
– –, 2020a: Sličnosti i razlike u nastavi Bosanskog jezika i književnosti, Hrvatskog jezika i književnosti i Srpskog jezika i književnosti. Zaključci, s materijalima Naučnoga savjetovanja Bosanski, hrvatski i srpski jezik i književnost naroda Bosne i Hercegovine u obrazovnom sistemu u Bosni i Hercegovini. Ur. Palić i Kodrić. Sarajevo: Ministarstvo za obrazovanje, nauku i mlade Kantona Sarajevo. 86–93.
Mate KAPOVIĆ, 2011: Language, Ideology and Politics in Croatia. Slavia Centralis IV/2, 45–56.
Ivica LUČIĆ, 2007: Bosna i Hercegovina od prvih izbora do međunarodnog priznanja. Časopis za suvremenu povijest 40/1, 107–140.
Admir MULAOSMANOVIĆ, 2012: Ka putu ka nezavisnosti. Referendum u Bosni i Hercegovini. Historijska traganja 10, 203–231. Pristup 20. 4. 2021 na: HT10 prijelom.indd (unsa.ba)
Ismail PALIĆ, Sanjin KODRIĆ (ur.), 2020: Zaključci, s materijalima Naučnoga savjetovanja Bosanski, hrvatski i srpski jezik i književnost naroda Bosne i Hercegovine u obrazovnom sistemu u Bosni i Hercegovini (održanoga 6. aprila 2019. godine u Sarajevu). Sarajevo: Ministarstvo za obrazovanje, nauku i mlade Kantona Sarajevo.
Robert PHILLIPSON, 1992: Linguistic imperialism. Oxford, England: Oxford University Press.
Popis 1991 – Statistički bilten br. 233, 1993: Etnička obilježja stanovništva (rezultati za Republiku i po opštinama 1991). Sarajevo: Zavod za statistiku Republike Bosne i Hercegovine.
Popis 2013 – Knjiga 02: Etnička/nacionalna pripadnost, vjeroispovijest, maternji jezik. Sarajevo: Agencija za statistiku BiH. Pristup 20. 4. 2021 na: Popis 2013 BiH.
Ciril RIBIČIĆ, 2001: Geneza jedne zablude. Ustavnopravna analiza nastanka i djelovanja Hrvatske zajednice Herceg-Bosna. Drugo izdanje. Jesenski i Turk. Zagreb, Sejtarija, Sarajevo. Idrija: Založba Bogataj.
Milan ŠIPKA, 1999: Standardni jezik u Bosni i Hercegovini u dokumentima jezičke politike. Budapest: O pen Society I nstitute. P ristup 20. 4. 2021 na: Standardni jezik u Bosni i Hercegovini u dokumentima jezičke politike (yuhistorija.com).
Službene novine (1992–1995)
Službeni list Republike Bosne i Hercegovine
Službeni lsit Tuzlansko-podrinjskog kantona
Narodni list Hrvatske Republike Herceg-Bosna
Narodni list Hrvatske Zajednice Herceg-Bosna
Copyright (c) 2021 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Avtorji sprejetih prispevkov ohranijo avtorske pravice svojega besedila, obenem pa uredništvu revije Slavia Centralis priznavajo pravico do elektronske distribucije prispevka. Avtorji lahko svoje besedilo (v natisnjeni ali elektronski verziji) ponovno objavijo zgolj ob navedbi prvotne objave v reviji Slavia Centralis. Avtorji lahko objavljeno besedilo dodajo tudi na osebno spletno stran, oddelčno spletno stran ali na institucionalne repozitorije.
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izviren znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralia ne predvideva plačila.