Prepoznavanje socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v skupini tri- in štiriletnih otrok v vrtcu
Povzetek
V slovenskem prostoru so bili pozitivni učinki glasbenih dejavnosti na socialni razvoj izkazani le kot sekundarni rezultati raziskav. V pričujoči študiji smo, na vzorcu desetih otrok, starih od 3. do 4. leta, ugotavljali razvoj socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. Ugotovili smo, da je v polletnem obdobju postopno naraščala pogostost vključevanja in aktivnega sodelovanja pri glasbenih dejavnostih, deljenja glasbil, medsebojnega sodelovanja in navezovanja stikov. Rezultati so pokazili, da so glasbene dejavnosti spodbudile porast pogostosti deljenja rekvizitov, (medsebojnega) sodelovanja in navezovanja stikov tudi pri drugih vrtčevskih dejavnostih.
Prenosi
Literatura
Batistič Zorec, M. (2002). Psihološki vidiki otrokove igre. Pridobljeno s: http://www.pef.unilj.si/~vilic/gradiva/1-rp-t4-igra.doc (Dostopno 27. 8. 2020.)
Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.
Borota, B. (2006). Otrok, glasba in učno okolje. V B. Borota, V. Geršak, H. Korošec in E. Majaron, Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk (str. 11–51). Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Burnard, P. (2006). The individual and social worlds of children's musical creativity. V G. McPherson (ur.), The child as musician: a handbook of musical development (str. 353–374). Oxford, New York: Oxford University Press.
Campbell, D. (2004). Mozart za otroke: prebujanje otrokove ustvarjalnosti in mišljenja s pomočjo glasbe. Ljubljana: Tangram.
Davies, R., Ohl, M., in Manyande, A. (2013). Making music may improve young children's behavior. Science daily. Pridobljeno s https://www.sciencedaily.com/releases/2013/09/13090520285–1.htm (Dostopno 20. 11. 2019.)
Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti: priročnik za vzgojitelje, razredne učitelje, učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in glasbenih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe: didaktični priročnik za glasbo v vrtcu in prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Denac, O. (2012). Glasbene preference vzgojiteljev in predšolskih otrok. Revija za elementarno izobraževanje, 5(4), 29–38.
Forrai, K. (1997). The Influence of Music on the Development of Young Children: Music Research with Children between 6 and 40 months. Early Childhood Connections, 3(1), 14–18.
Gordon, E. (1997). A Music Learning Theory for Newborn and Young Children. Chicago: GIA Publications.
Gordon, E., Reynolds, A., in Valerio, W. (1998). Music Play. Guide for Parents, Teachers and Caregivers. Chicago: GIA Publications.
Hmelak, M., in Lepičnik Vodopivec, J. (2015). Izbrane teme predšolske pedagogike. Izzivi predšolske pedagogike na začetku 21. stoletja. Koper: Univerzitetna založba Annales.
Hodges, D. A. (2000). Neuromusical Research: A Review of the Literature. V D.A. Hodges, Handbook of music psychology (2nd Ed., pp.197–285). San Antonio, Texas: IMR Press.
Horvat, L., in Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Ilari, B., Perez, P., Wood, A., in Habibi, A. (2019). The role of community-based music and sports programmes in parental views of children’s social skills and personality. International Journal of Community Music, 12(1), 35–56.
Jensen, E. (2000). Music with the brain in mind. San Diego, CA: The Brain Store.
Kirschner, S., in Tomasello, M. (2012). Joint music making promotes prosocial behavior in 4-year-old children. Evolution and Human Behavior, 31, 354–364.
Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., in Curk, J. (2006). Uvod v psihologijo: Učbenik za psihologijo v 2. letniku gimnazijskega in srednje tehniškega oz. strokovnega izobraževanja. Ljubljana: DZS.
Koren, D. (2016). Razvoj slušnega zaznavanja v povezavi z glasbenimi dejavnostmi v zgodnjem otroštvu (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Ljubljana.
Kranjc, M. (2011). Socialni in čustveni razvoj predšolskega otroka v starostno kombiniranih skupinah. V M. Željeznov Seničar in E. Šelih (ur.), Socialni in čustveni razvoj predšolskega otroka (str. 151–158). Ljubljana: MiB.
Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Logue, M. E. (2007). Early Childhood Learning Standards: Tools for Promoting Social and Academic Success in Kindergarten. Children & Schools, 29(1), 35–43.
Manasteriotti, V. (1981). Prva srečanja z glasbo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Marsh, K., in Young, S. (2006). Musical play. V G. McPherson (ur.), The child as musician: a handbook of musical development (str. 289–310). Oxford, New York: Oxford University Press.
Medved, A. (2017). Spodbujanje glasbenega izražanja, socialnih veščin in izražanja čustev z glasbenimi dejavnostmi pri otrocih s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Metelko Lisec, T. (2004). Socialne veščine – orodje za večjo socialno uspešnost. Socialna pedagogika (Ljubljana), 8(1), 97–112.
Montessori, M. (2006). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo.
Nemec, B. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka: učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer založba.
Pančuh, A. (2011). Spodbujanje socialnih odnosov v prvem starostnem obdobju. V M. Željeznov Seničar in E. Šelih (ur.), Socialni in čustveni razvoj predšolskega otroka (str. 104–110). Ljubljana: MiB.
Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe: Izbrana poglavja iz glasbene psihologije in pedagogike. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Prelog, M. (2016). Glasbena pomoč predšolskima otrokoma s težavami v govornem in socialnem razvoju (Specialistično delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljutomer.
Ritblatt, S., Longstreth, S., Hokoda, A., Cannon, B-N., in Weston, J. (2013). Can music enhance schoolreadiness socioemotional skills? Journal of Research in Childhood Education, 27(3), 257–266. Pridobljeno s https://doi.org/10.1080/02568543.2013.796333 (Dostopno 27. 8. 2020.)
Rozman, U. (2005). Treningi socialnih veščin kot metoda dela z mladimi (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
Ružič, M., in Buzeti, M. (2011). Pomen igre za socialni in čustveni razvoj otroka V M. Željeznov Seničar in E. Šelih (ur.), Socialni in čustveni razvoj predšolskega otroka (str. 170–173). Ljubljana: MiB.
Sicherl Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja: srce, um, telo. Ljubljana: Debora.
Smrekar, S. (2019). Učinki dejavnosti glasbene vzgoje na socialni razvoj v predšolskem obdobju (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Ljubljana.
Voglar, M. (1976). Otrok in glasba: Metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Zadnik, K., in Jerman, J. (2015). Musical activities in earliest childhood music education. V E. Burgess (ur.), Music education and perceptions, (Fine arts, music and literature) (str. 1–20). Hauppauge, New York: Nova Science.
Zadnik, K., Koren, D., in Sicherl Kafol, B. (2015). The importance of stimulating environment in the early years of musical development. V B. Sicherl Kafol (ur.), Contemporary approaches to music teaching and learning (str. 183–209). Saarbrücken: Lambert.
Zanjkovič, M. (2012). Vpliv glasbeno didaktičnih iger na učenje socialnih veščin pri učenci z motnjo v duševnem razvoju (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Zupančič, M., in Justin, J. (1991). Otrok, pravila, vrednote. Radovljica: Didakta.
Copyright (c) 2020 Katarina Zadnik, Sara Smrekar
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.