Poučevanje spoznavanja okolja in naravoslovni kapital učencev
Povzetek
V prispevku predstavljamo potek in rezultate raziskave, katere osnovni namen je podrobneje spoznati poučevanja učnega predmeta spoznavanje okolja. Ugotovili smo, da učiteljice v prvem zgojnoizobraževalnem
obdobju ocenjujejo, da so motivirane za delo in kompetentne za poučevanje predmeta spoznavanje okolja. Pri tem se čutijo manj pripravljene za poučevanje fizikalnih, kemijskih, tehniških, socioloških in psiholoških vsebin kot za poučevanje drugih vsebin. Nadalje ugotavljamo, da določene naravoslovne postopke, kot so analiza in interpretacija podatkov, raziskovanje in delo z računalniki, izvajajo manj pogosto od drugih postopkov. Pri vrednotenju znanja se opirajo predvsem na pisne in ustne odgovore učencev.
Prenosi
Literatura
Archer, L., DeWitt, J. in Willis, B. (2014). Adolescent boys’ science aspirations: Masculinity, capital, and power. Journal of Research in Science Teaching, 51, 1–30.
Archer, L., Dawson E., DeWitt, J., Seakins, A. and Wong, B. (2015). “Science Capital”: A Conceptual, Methodological, and Empirical Argument for Extending Bourdieusian Notions of Capital Beyond the Arts. Journal of Research in Science Teaching, 52(7), 922–948.
Cotič, N., Zuljan, D., Plazar, J. (2019). Vpliv uporabe IKT in izkustvenega učenja na mnenje učencev o naravoslovnem dnevu na morski obali, Revija za elementarno izobraževanje, 12(1), 27–43.
Delors, J., Al Mufti, I., Amagi, I., Carneiro, R., Chung, F., Geremek, B., Gorham, W., Kornhauser Frazer, A., Manley, M., Quero, M. P., Savané, M., Singh, K., Stavehagen, R., Suhr, M. W., Nanzhao, Z. (1996). Učenje - skriti zaklad: Poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za 21. stoletje, pripravljeno za UNESCO. Ljubljana: MŠŠ.
Gardner, P. L. (1975). Attitudes to Science. Studies in Science Education, 2(1), 1–41.
Harlen, W., Qualter, A. (2010). The Teaching of Science in Primary Schools. New York: Routledge.
Kolar, M., Krnel, D in Velkavrh, A. (2011). Učni načrt, program osnovna šola, predmet Spoznavanje okolja. Ljubljana: MSŠ in ZRSŠ.
Pavešić, B. J. in Svetlik, K. (2016). Znanje matematike in naravoslovja med četrtošolci v Sloveniji in po svetu: izsledki raziskave TIMSS 2015. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Polak A., Devjak, T., Cenčič, M. (2005). Predstavitev nekaterih rezultatov raziskave projekta partnerstvo fakultet in šol o modelu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. V: Devjak, T. (ur.), Partnerstvo fakultete in vzgojnoizobraževalnih zavodov. Izobraževanje – praksa – raziskovanje (pp. 151–178). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Pevec, M. (2012): Programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev kot dejavnik profesionalnega razvoja, Revija za elementarno izobraževanje, 5(2–3), 167–182.
Petek, D. (2012): Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim pristopom, Revija za elementarno izobraževanje, 5(4), 101–114.
OECD (2017). PISA 2015 Assessment and Analytical Framework: Science, Reading, Mathematic, Financial Literacy and Collaborative Problem Solving, revised edition. Paris: OECD Publishing.
Rajšp, M., Pintarič, N. in Fošnarič, S. (2013). Načrtovanje in izvajanje obravnave življenjskih prostorov v naravi, Revija za elementarno izobraževanje, 6(4), 87–103.
Raper, G. and Stringer, J. (1991). Encouraging Primary Science. London: Cassel Publishers.
Rutherford, F. J. and Ahlgren, A. (1991). Science for All Americans: Education for a changing future. Oxford: Oxford University Press.
SI-STAT (2018). Podatkovna baza. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Skribe Dimec, D. (2013). Diferenciacija pri poučevanju naravoslovja v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, Revija za elementarno izobraževanje, 6(2–3), 193–211.
UNESCO (2012). International Standard Classification of Education (ISCED 2011). Montreal: UNESCOIUS.
Copyright (c) 2020 University of Maribor
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.