Učinkovitost pojmovne mape pred branjem in po njem v 3. razredu osnovne šole

Povzetek

Znati brati, še ne pomeni nujno, prebrano tudi razumeti. Za razumevanje prebranega potrebujemo veliko več kot le dekodiranje črk, besed in besednih skupin. Zavedanje, da je branje še vedno najučinkovitejše sredstvo za usvajanje znanja, usmerja učitelje, da sposobnost branja razvijejo do te stopnje, da bo bralec za črpanje potrebnih informacij iz besedila porabljal kar najmanj bralne energije in časa. V ta namen v različnih delih učnega procesa uporabljamo različne vrste učinkovitih strategij in kompleksne bralne strategije, ki zajemajo celoten učni proces. Na bralno razumevanje pa vplivata tudi predznanje bralca in njegovo besedišče. Metoda za aktiviranje predznanja je pojmovna mapa. Splošen postopek predstavlja t. i. nevihto možganov, v kateri pridobimo asociacije. Te kategoriziramo v pojme hierarhično višjega oziroma nižjega reda. Posebna grafična struktura omogoča lažjo zapomnitev pojmov in povezovanje s predznanjem. Pojmovne mape učinkujejo tudi na pomnjenje novih besed. S to metodo smo izvedli petmesečno raziskavo v 3. razredih osnovne šole in preverili učinkovitost pojmovnih map v predbralni dejavnosti (število in način zapisanih asociacij) in v dejavnosti po branju (zapisani podatki, pridobljeni z branjem).